Naslov: Tokyo! - Leto: 2008 - Država: Francija, Japonska, Nemčija - Žanr: Drama, Komedija - Dolžina: 112 min. - Režija: Michel Gondry, Léos Carax & Bong Joon-ho - Igrajo: Ayako Fujitani, Ryo Kase, Ayume Ito, Denis Levant, Jean-François Balmer, Renji Ishibashi, Teruyuki Kagawa, Yu Aoi & Naoto Takenaka - imdb
Kako težko se je vliti v homogeno metropolo Japonske, vemo že iz Lost in Translation ali Kirschblüten – Hanami. To so vedeli tudi trije režiserji, od katerih nobeden ni Japonec, ki so v svojih, fantazijskih pogledih predstavili mesto Tokio. Za razliko od podobnega, francoskega primera filma, so tukaj Michel Gondry, Leos Carax in Joon-ho Bong na srečo imeli več časa in svobode pri razvijanje vseh svojih kreativnih idej.
Kar nekoliko sem si oddahnil ob koncu prve epizode z naslovom „Interior Design“. Yes, Gondry je zopet našel svoj stil. Svojo zgodbo (mlad par si obeta novi začetek z vselitvijo v Tokio), katero si je sposodil iz stripa, je posnel na tako ljubeči način, da mu na koncu odkupimo čisto vse.
Leos Carax, francoski režiser, ki se po desetih letih zopet vrača je svojo inspiracijo našel nekje drugje.Kar je bila nekoč Godzilla je tokrat strah in trepet mesta nekdo drug. Človek iz kanalizacije, kot ga kliče javnost, je moški z dolgo rdečo brado s čudnim ponašanjem in še bolj čudno govorico. Po masakru, ki ga naredi, ga na sodišču brani francoski odvetnik. Odvetnik je le eden izmed treh, ki razumejo govorico neznanca oz. Merde, kot se predstavi.
Tako imenovani hikikomori je človek, ki živi izoliran od ostalega sveta. Junak zgodbe korejskega režiserja Joon-ho Bong se iz svojih prostorov ni premaknil že deset let. Do civilizacije ga povezuje le telefon in prejet denar, katerega po pošti dobiva od očeta. Kontakte z prinašalci hrane se izogiba, vse dokler se v njegov način življenja ne vmeša potres in prinašalka pic.
Čeprav ostala dva filma ne dosežeta Gondryjev biser kratkih filmov, je ta hommage mestu Tokio obvezen za vse privržence avantgardnega ali surealističnega filma, ki pa to na koncu vseeno ni. Je le dober primer odlične obrti sedme umetnosti.
OCENA: +4
Kar nekoliko sem si oddahnil ob koncu prve epizode z naslovom „Interior Design“. Yes, Gondry je zopet našel svoj stil. Svojo zgodbo (mlad par si obeta novi začetek z vselitvijo v Tokio), katero si je sposodil iz stripa, je posnel na tako ljubeči način, da mu na koncu odkupimo čisto vse.
Leos Carax, francoski režiser, ki se po desetih letih zopet vrača je svojo inspiracijo našel nekje drugje.Kar je bila nekoč Godzilla je tokrat strah in trepet mesta nekdo drug. Človek iz kanalizacije, kot ga kliče javnost, je moški z dolgo rdečo brado s čudnim ponašanjem in še bolj čudno govorico. Po masakru, ki ga naredi, ga na sodišču brani francoski odvetnik. Odvetnik je le eden izmed treh, ki razumejo govorico neznanca oz. Merde, kot se predstavi.
Tako imenovani hikikomori je človek, ki živi izoliran od ostalega sveta. Junak zgodbe korejskega režiserja Joon-ho Bong se iz svojih prostorov ni premaknil že deset let. Do civilizacije ga povezuje le telefon in prejet denar, katerega po pošti dobiva od očeta. Kontakte z prinašalci hrane se izogiba, vse dokler se v njegov način življenja ne vmeša potres in prinašalka pic.
Čeprav ostala dva filma ne dosežeta Gondryjev biser kratkih filmov, je ta hommage mestu Tokio obvezen za vse privržence avantgardnega ali surealističnega filma, ki pa to na koncu vseeno ni. Je le dober primer odlične obrti sedme umetnosti.
OCENA: +4
Ni komentarjev:
Objavite komentar