The Horsemen

Ste vedeli, da Jonas Åkerlundov prvenec Spun drži rekord z največjim številom “cutov”. Prek 5.000 jih je bilo. Zato se je vsaj vizualno pričakovalo kar nekaj od njegovega klona znanih “lov na sadističnega serijskega morilca” filmov. Ampak tudi vizuelno in atmosferično The Horsemen ni dosegel kakšnega Seven ali Silence of Lambs. Kaj šele zgodbeno...Pristal je tam nekje ob The Ressurection z Christopher Lambertom. Tudi tukaj lahko pričakujete scenaristične “presežke”, klišejske like in končne, patetične twiste.
Dennis Quaid je detektiv. Mojster za izpuljene zobe. Kot vedno, je tudi tukaj samski oče. Vzgajanje otrok mu ravno ne gre od rok. Še posebej je z njim nezadovoljen njegov starejši sin. Ampak Quaid sedaj nima časa razreševati družinskih problemov, kaj šele obiskati sinovo sobo. Pojavljajo se perverzni umori. Kot da bi bil na delu sam Jigsaw. Ampak Jigsaw ni nikoli bil navdušen nad religijo, zato bo treba morilca poiskati nekje drugje. Na Quadovo srečo se čez pol ure filma javi že prva prostovoljka. Vendar jezdecov apokalipse je bilo štiri. Zato umori še bodo...
Starši - pazite na svoje otroke, če se začnejo pojavljati znaki drugačnosti. Postrižite jim lase, peljite jih na tekmo, vsake toliko časa pa jim pokažite eno nago babo na sliki, le toliko da zrasejo v prave moške. V drugačnem primeru se lahko izzide zelo neprijetno...

OCENA: +2