Naslov: The Children - Leto: 2008 - Država: VB - Žanr: Grozljivka - Dolžina: 84 min. - Režija: Tom Shankland - Igrajo: Eva Birthistle, Stephen Campbell Moore, Jeremy Sheffield, Rachel Shelley - imdb
Ti naši otroci … Včasih so najljubeznivejša bitja na svetu, spet naslednji trenutek, pa se spremenijo v prave zveri. Problem nastane takrat, ko ta monstrumska stran obstane ter hoče iti do konca. Kot ta skupinica otrok v The Children.
Čuden tip je ta režiser Tom Shankland. Nikakor mu ne uspe narediti tistega, kar si zada. S prvim filmom Waz ( W Delta Z) je hotel narediti stilski, vizualno napet psiho triler, a se bom probal lepo izraziti, pa bom rekel samo, da to ni bil. The Children je hotel (vsaj upam tako) biti trashy, poceni hororček, kot jih poznamo iz 70-ih in 80-ih. Sa
j veste, tiste, katere Tarantino tako ljubi. Heh, po vsej verjetnosti bo Tarantino ljubil tudi The Children. Veliko vprašanje je samo, če je Shankland res hotel posneti takšen film? Pri Waz je ciljal zelo visoko, zato močno dvomim, da bi svojo art žilico pustil tam nekje v kotu.
Ampak ne. Prepričan sem, da bi vsak, ki je sodeloval pri tem filmu opazil zelo smešne, poceni gore prizore. Verjetno se je vedelo, da za specialne efekte ne bo denarja.
Prepričan sem, da bi vsak, ki je sodeloval pri tem filmu imel pripombo na samo zgodbo: družinice z otroki se pripeljejo na počitnice v neko kočo, ko se otrokom počasi začne sfuzlavati. Z
akaj? Razloga nisem uspel najti. Vendar to v takšnih filmih ni pomembno. recimo, da je bil virus ali pa le prehlad ...
Prepričan sem tudi, da se režiser Tom Shankland zaveda, da gledalca ne more kar tako, kot če bi neplavalca vrgel na sredo jezera, postaviti med grupo ljudi, kjer do konce ni razrešeno, kdo je s kom oženjen, kdo je komu foter, mati …
Vsi se spomnimo prizorov iz azijskih šokerjev, ko se deklica v črnih laseh počasi plazi proti svoji žrtvi, ta pa kriče panično beži od nje. Ja, vem. Brcneš v glavo, pa fertik.
No, kaj pa bi naredili, če bi se proti vam tako približeval vaš lasten otrok? Vzeli v roke bližnje kladivo ali steklo (pri grozljivkah je v teh primerih vedno kaj pri roki), čakali in upali na spametovanje otroka ali pa vdali v usodo in rekli: svojega otroka pač ne.
OCENA: 3
Čuden tip je ta režiser Tom Shankland. Nikakor mu ne uspe narediti tistega, kar si zada. S prvim filmom Waz ( W Delta Z) je hotel narediti stilski, vizualno napet psiho triler, a se bom probal lepo izraziti, pa bom rekel samo, da to ni bil. The Children je hotel (vsaj upam tako) biti trashy, poceni hororček, kot jih poznamo iz 70-ih in 80-ih. Sa
j veste, tiste, katere Tarantino tako ljubi. Heh, po vsej verjetnosti bo Tarantino ljubil tudi The Children. Veliko vprašanje je samo, če je Shankland res hotel posneti takšen film? Pri Waz je ciljal zelo visoko, zato močno dvomim, da bi svojo art žilico pustil tam nekje v kotu.Ampak ne. Prepričan sem, da bi vsak, ki je sodeloval pri tem filmu opazil zelo smešne, poceni gore prizore. Verjetno se je vedelo, da za specialne efekte ne bo denarja.
Prepričan sem, da bi vsak, ki je sodeloval pri tem filmu imel pripombo na samo zgodbo: družinice z otroki se pripeljejo na počitnice v neko kočo, ko se otrokom počasi začne sfuzlavati. Z
akaj? Razloga nisem uspel najti. Vendar to v takšnih filmih ni pomembno. recimo, da je bil virus ali pa le prehlad ...Prepričan sem tudi, da se režiser Tom Shankland zaveda, da gledalca ne more kar tako, kot če bi neplavalca vrgel na sredo jezera, postaviti med grupo ljudi, kjer do konce ni razrešeno, kdo je s kom oženjen, kdo je komu foter, mati …
Vsi se spomnimo prizorov iz azijskih šokerjev, ko se deklica v črnih laseh počasi plazi proti svoji žrtvi, ta pa kriče panično beži od nje. Ja, vem. Brcneš v glavo, pa fertik.
No, kaj pa bi naredili, če bi se proti vam tako približeval vaš lasten otrok? Vzeli v roke bližnje kladivo ali steklo (pri grozljivkah je v teh primerih vedno kaj pri roki), čakali in upali na spametovanje otroka ali pa vdali v usodo in rekli: svojega otroka pač ne.
OCENA: 3
Ni komentarjev:
Objavite komentar