.gif)
Naslov: Maria Larssons eviga ögonblick - Leto: 2008 - Država: Švedska, Danska, Norveška - Žanr: Drama - Dolžina: 131 min. - Režija: Jan Troell - Igrajo: Maria Heiskanen, Mikael Persbrandt, Jesper Christensen, Emil Jansen - imdbTa film bo kot nalašč za vse ljubitelje knjig, ki se vedno znova pritožujejo nas slabo ekranizacijo njihovih priljubljenih romanov. “Tega sploh ni bilo v knjigi… stvari v knjigi niso opisane na takšen način…v knjigi se več dogaja…” to je le nekaj pripomb namenjenih “filmom po knjigi”.
No, izkušeni Jan Troell, ki je svoja zlata filmska leta imel že v 70-tih letih prejšnjega stoletja, se ni naslanjal
na knjigo. Knjige sploh ni bilo. Film bazira na pripovedovanjih hčerke Marie Larssons, ki ima v filmu tudi vlogo naratorke. Pa vendar Maria Larssons eviga ögonblick zgleda, kot bi bila posneti po knjigi. In to tako, kot da režiserja sploh ne bi bilo. Brez kakršnegakoli duha ali sluha režiserskega vpliva se sprehajamo od težkih začetkov naše Maričke, poročene z delavcem na pristanišču (hja, kje pa drugje), kateri se ga rad napije in se potem fizično znaša nad svojo revno družino. Ja, srečni par ima tudi polno otrok. Pa do trenutkov, ko Maria Larsson odkrije kaj je to fotoaparat. Dobesedno se
sprehajamo. Dve uri brez presežkov ali vsaj malih zapletov, kjer vsi liki ostanejo sivi in za katere nam je na koncu čisto vseeno, kaj se bo z njimi dogajalo. Marš k Hallmarku s tem!
Pri oskarjih je film prišel v ožji krog nominirancev v tuje-jezični kategoriji, pri zlatih globusih pa je bil celo nominiran. Jasno, tisti, ki kaj takega odločajo pogledajo le ime režiserja in stvar je rešena. Čast pljuvanja in gledanja resnici v obraz ostane drugim…
OCENA: +2
No, izkušeni Jan Troell, ki je svoja zlata filmska leta imel že v 70-tih letih prejšnjega stoletja, se ni naslanjal
na knjigo. Knjige sploh ni bilo. Film bazira na pripovedovanjih hčerke Marie Larssons, ki ima v filmu tudi vlogo naratorke. Pa vendar Maria Larssons eviga ögonblick zgleda, kot bi bila posneti po knjigi. In to tako, kot da režiserja sploh ne bi bilo. Brez kakršnegakoli duha ali sluha režiserskega vpliva se sprehajamo od težkih začetkov naše Maričke, poročene z delavcem na pristanišču (hja, kje pa drugje), kateri se ga rad napije in se potem fizično znaša nad svojo revno družino. Ja, srečni par ima tudi polno otrok. Pa do trenutkov, ko Maria Larsson odkrije kaj je to fotoaparat. Dobesedno se
sprehajamo. Dve uri brez presežkov ali vsaj malih zapletov, kjer vsi liki ostanejo sivi in za katere nam je na koncu čisto vseeno, kaj se bo z njimi dogajalo. Marš k Hallmarku s tem!Pri oskarjih je film prišel v ožji krog nominirancev v tuje-jezični kategoriji, pri zlatih globusih pa je bil celo nominiran. Jasno, tisti, ki kaj takega odločajo pogledajo le ime režiserja in stvar je rešena. Čast pljuvanja in gledanja resnici v obraz ostane drugim…
OCENA: +2
Ni komentarjev:
Objavite komentar