Naslednji teden, natančneje 26.07., se začenja že šesti po vrsti Grossmannov festival filma (+ vina). Jep, še malo, pa bodo po Lotmerku zopet rajale pošasti, izven, kot tudi znotraj Kulturnega doma. Festivalu iz leta v leto uspeva vedno boljši program, zanimivejši gosti in pa vso ostalo pisano dogajanje, ki poteka v sklopu šestih dneh groze. Kot na vsakem filmskem festivalu, se tudi v Ljutomeru podeljujejo nagrade najboljšim. Kategorij je mnogo. Od kratkih filmov, glasbenih dokumentarcev, pa vse do celovečercev, katerim se dodeli nagrada Hudi mački.
Po Hudega mačka gre v boj pet filmov. Pet neobičajnih, divjih, krvavih, odbitih, odštekanih, adrenalinskih, bodoče kultnih, posebnih... pač pet filmov, ki se v naših krajih lahko znajdejo le na Grossmannu.
RAMPAGE (BESNENJE)
O filmu Uwe Bolla sem že pisal in bil presenečen nad pozitivno transformacijo (nekoč) najslabšega režiserja vseh časov. Rampage je do danes Bollov najboljši film posnet po akcijski računalniški streljačini, katera pa nikoli ni bila ustvarjena. Hja, mogoče jo bodo naredili prav po tem filmu. Veselil sem se odgovorov režiserja, ki bo v Ljutomeru na razpolago za nekatera vprašanja domačih filmskih ljubiteljev, ampak... (beri spodaj)
THE HUMAN CENTIPEDE: FIRST SEQUENCE (ČLOVEŠKA STONOGA)
O tem zares bizarnem hororju še nisem uspel pisati, a za začetek bo dovolj, če na kratko opišem eno izmed scen iz filma. Ko „nori doktor“ v želji, da ustvari človeško stonogo oz. šest-nogo z enim, skupnim prebavnim traktom, zlepi svoje tri ujetnike drug za drugim, kjer ima drugi v vrsti na trdno privezana odprta usta na sosedovo ritno luknjo, se zgodi naslednje – prvi se zjoka „ah, meni je srat...., oprosti...“ Tako je, naravnost drugemu v usta, ob tem pa se navdušen doktor dere „ja, nahrani jo, nahrani!“. Hm, Naša četica koraka je dobila čisto drug pomen...
GORYACHIE NOVOSTI (NOVICE DNEVA)
Rusko/Švedska akcijada še nekako najbolj ne paše v ta izbor. Enostavno preveč dolgočasna. Preveč normalna. Že podatek, da gre za rimekj Johnny Tojevega filma pove dovolj. Pa ne da To ni originalen, avtorski. Seveda je. Rimejke pač vedno primerjamo z denarjem. Želja po zaslužku pa je nekaj najmanj, kar hočejo Grossmanovi filmi. Goryachie novosti je sicer služil v A ligi, posnet pa je v čistem B slogu. No, kaj več si lahko preberete tukaj.
ENCARNAÇÃO DO DEMÔNIO (UTELEŠENJE ZLA)
Ker v Slovenijo pride tudi brazilska legenda nizkoproračunskih grozljivk, je programska ekipa festivala vključila tudi ta zadnji film José Mojica Marinsa. V njem se po 40-tih letih iz zapora vrne Coffin Joe, ki v Sao Paulu išče pravo babnico, katere bi mu skotila primernega naslednika. Logično, človek pa je pri taki stvari perfekcionist... Po svoje zanimiv izdelek sem gledal še pred časom tega bloga, zato o njem tukaj ne boste več zvedeli, kot le to – tudi če bi po koncu leta 2008 delal lestvico 200 naj filmov leta, se ta ne bi znašel na njej.
ŽIVOT I SMRT PORNO BANDE (ŽIVLJENJE IN SMRT PORNO TOLPE)
Ta mini hit svetovne alternativne filmske scene predstavlja sigurno enega izmed vrhuncev tega festivala. Iz moje recenzije tega provokativnega nizko-proračunskega filma v filmu, v katerem se srbska provinca spremeni v ljudsko klavnico – ob tem pa doživlja orgazme, špas teater pa v horor fuk kabaret, bi izpostavil zadnje besede: „komaj po ogledu Porno bande, boš spoznal, da so vsi zgoraj omenjeni filmi (Irreversible, Calvaire, Gruz 200, Odishonu) padli na izpitu cenzure ter se raje ustavili na meji, katero pa je ta film korajžno prestopil.
Kaj vse še ponuja festival, lahko preverite kar na njihovi strani www.grossmann.si. Žirija je stroga in izkušena, vendar upam da bo Mačak šel v roke Uwe Bolla (Rampage).
Čeprav se vse to dogaja le nekaj kilometrov stran od moje postelje, tega vzdušja ne bom zaužil niti malo. Zakaj? Ker se ravno takrat odpravljam na dopust in prav zaradi tega bo ta blog miroval kar nekaj dni, če ne tedne...
Po Hudega mačka gre v boj pet filmov. Pet neobičajnih, divjih, krvavih, odbitih, odštekanih, adrenalinskih, bodoče kultnih, posebnih... pač pet filmov, ki se v naših krajih lahko znajdejo le na Grossmannu.
RAMPAGE (BESNENJE)
O filmu Uwe Bolla sem že pisal in bil presenečen nad pozitivno transformacijo (nekoč) najslabšega režiserja vseh časov. Rampage je do danes Bollov najboljši film posnet po akcijski računalniški streljačini, katera pa nikoli ni bila ustvarjena. Hja, mogoče jo bodo naredili prav po tem filmu. Veselil sem se odgovorov režiserja, ki bo v Ljutomeru na razpolago za nekatera vprašanja domačih filmskih ljubiteljev, ampak... (beri spodaj)
THE HUMAN CENTIPEDE: FIRST SEQUENCE (ČLOVEŠKA STONOGA)
O tem zares bizarnem hororju še nisem uspel pisati, a za začetek bo dovolj, če na kratko opišem eno izmed scen iz filma. Ko „nori doktor“ v želji, da ustvari človeško stonogo oz. šest-nogo z enim, skupnim prebavnim traktom, zlepi svoje tri ujetnike drug za drugim, kjer ima drugi v vrsti na trdno privezana odprta usta na sosedovo ritno luknjo, se zgodi naslednje – prvi se zjoka „ah, meni je srat...., oprosti...“ Tako je, naravnost drugemu v usta, ob tem pa se navdušen doktor dere „ja, nahrani jo, nahrani!“. Hm, Naša četica koraka je dobila čisto drug pomen...
GORYACHIE NOVOSTI (NOVICE DNEVA)
Rusko/Švedska akcijada še nekako najbolj ne paše v ta izbor. Enostavno preveč dolgočasna. Preveč normalna. Že podatek, da gre za rimekj Johnny Tojevega filma pove dovolj. Pa ne da To ni originalen, avtorski. Seveda je. Rimejke pač vedno primerjamo z denarjem. Želja po zaslužku pa je nekaj najmanj, kar hočejo Grossmanovi filmi. Goryachie novosti je sicer služil v A ligi, posnet pa je v čistem B slogu. No, kaj več si lahko preberete tukaj.ENCARNAÇÃO DO DEMÔNIO (UTELEŠENJE ZLA)
Ker v Slovenijo pride tudi brazilska legenda nizkoproračunskih grozljivk, je programska ekipa festivala vključila tudi ta zadnji film José Mojica Marinsa. V njem se po 40-tih letih iz zapora vrne Coffin Joe, ki v Sao Paulu išče pravo babnico, katere bi mu skotila primernega naslednika. Logično, človek pa je pri taki stvari perfekcionist... Po svoje zanimiv izdelek sem gledal še pred časom tega bloga, zato o njem tukaj ne boste več zvedeli, kot le to – tudi če bi po koncu leta 2008 delal lestvico 200 naj filmov leta, se ta ne bi znašel na njej.
ŽIVOT I SMRT PORNO BANDE (ŽIVLJENJE IN SMRT PORNO TOLPE)
Ta mini hit svetovne alternativne filmske scene predstavlja sigurno enega izmed vrhuncev tega festivala. Iz moje recenzije tega provokativnega nizko-proračunskega filma v filmu, v katerem se srbska provinca spremeni v ljudsko klavnico – ob tem pa doživlja orgazme, špas teater pa v horor fuk kabaret, bi izpostavil zadnje besede: „komaj po ogledu Porno bande, boš spoznal, da so vsi zgoraj omenjeni filmi (Irreversible, Calvaire, Gruz 200, Odishonu) padli na izpitu cenzure ter se raje ustavili na meji, katero pa je ta film korajžno prestopil.
Kaj vse še ponuja festival, lahko preverite kar na njihovi strani www.grossmann.si. Žirija je stroga in izkušena, vendar upam da bo Mačak šel v roke Uwe Bolla (Rampage).
Čeprav se vse to dogaja le nekaj kilometrov stran od moje postelje, tega vzdušja ne bom zaužil niti malo. Zakaj? Ker se ravno takrat odpravljam na dopust in prav zaradi tega bo ta blog miroval kar nekaj dni, če ne tedne...
