sobota, 19. november 2011

Tedenska izbira (6)

Bellflower


Za (zelo) negativne kritike, ki se na netu pojavljajo prav tako pogosto, kot se to (zelo) pozitivne, so si avtorji krivi kar sami. Ne moreš reklamirati filma z ognjem, apokalipso ali akcijo, potem pa pričakovati, da si filma ne bodo ogledali ljubitelji npr. letošnjih Transformersov, Green Lanterna ali Thora. Kajti Bellflower je totalno nasprotje omenjenim filmom ali kot pravijo nekateri razočaranci »čisti dolgčas« in zato je logično, da bodo film popljuvali. Pa čeprav si glavna junaka v filmu najdeta navdih v Mad Maxu oz. v avtu, ki je v Maxu pljuval ogenj. Prav takšen avto si namreč hočeta sestaviti kar sama, in to še preden bo konec sveta… Ne, Bellflower ni akcijski film. Bellflower je čista ljubezenska zgodba, ki pa se le konča apokaliptično. **** (FILM TEDNA)


Tilva Roš 


Tilva Roš je srbski film, kot ga še niste gledali. Pristen, kot mnogi ostali srbski filmi, a tako realno improviziran, da zadiši že po dokumentarcu. Po mockumentarcu, kot mnogi označijo podoben odbitek z naslovom Fubar. Ali še bolje, je Jackass dokumentarec? Prav takšne, zdravju škodljive Jackass ideje, namreč dobivata tudi prijatelja Toda in Stefan, ko s kamero ob sebi, na svoj način protestirata na trenutno stanje družbe. A to je le še ena krinka za še eno ljubezensko zgodbo, ki pa je povedana na nekoliko preveč raztresen način. ****

The Better Life


Če koga zanima, kako bi izgledala mehiška verzija filma Tatovi koles, si naj pogleda kar ta neodvisni film. Ker je od italijanske klasike minilo kar neka časa, je danes življenjsko pomemben postal avtomobil. Če ni avta, ni kruha. In če ni kruha, si mora mehiški ilegalni priseljenec s sinom, na vsak način pridobiti ukradeno službeno vozilo nazaj. Drugače sledi prisiljena deportacija iz ZDA, kar pa se za revnega in lačnega vrtnarja niti ne sliši tako slabo. Če le ne bi bilo tega prekletega občutka pripadnosti, do svoje nove države… ****

Sonny Boy


 Vedno znova me presenetijo Nizozemci. Negativno, seveda. Ne znajo se znebiti občutka in nuje, da morajo posneti epski film. Poznate, življenjsko zgodbo, ki se vleče čez 50 let, kar raztegne tudi dolžino filma do krepkih dveh ur. Dovolj bo, če le omenim podobno TV sranje De tweeling. Edino, kar smo se iz tega oskarjevega kandidata izvedeli, je majhna zgodovinska podlaga o surinamskih koloniziranih priseljencih oz. kako se je začela pra-kariera Davidsa, Seedorfa ali Kluiverta. ****

The Devil's Double



Film je nastal po avtobiografski knjigi, ki pa je v resnici le fikcija. Potegavščina (laž) nekega Iračana, ki je bil na las podoben enemu izmed sinov Husseina. Prav zaradi te podobnosti, pa naj bi kar nekaj let opravljal delo Body Doubla Udayu Husseinu. Pa ne tistega, za gole prizore na filmu, ampak take, v resničnem življenju. Pa saj poznate štorije o Husseinu, ki se je naenkrat pojavil na desetih mestih hkrati. No, ata Hussein je bil voditelj (khmm, diktator), njegov sin pa playboy, ki le vzame, plača pa nič. V takšni godlji se torej znajde naš hudičev dvojnik, v kateri pa noče ostati. Dvojnik hoče svobodo, hoče Američane,  ki pa so zanj prišli prepozno. Film se namreč dogaja slabih 20 let pred padcem familije Hussein, Lee Tamahori (Once Were Warriors, The Edge, XXX2, Die Another Day…) pa ni imel toliko jajc, da bi posnel raje to. ****


Ni komentarjev:

Objavite komentar