Filmsko leto 2008 na Norveškem, bi se verjetno štelo kot običajno in hitro pozabljeno. Brez večjih presežkov. Če le ne bi bilo ob koncu leta tega gromozanskega hita, ki je podrl skoraj vse rekorde gledanosti.
Max Manus je resnična zgodba o drznem saboterju v času druge svetovne vojne. Kot veliki ljubitelj vojnih filmov, dam ta film pod kategorijo “nujno čim prej pogledati!”
Kautokeino-opprøret je ob koncu leta pristal na drugem mestu največje gledanosti. Nils Gaup je posnel podoben film kot Ofelas, kateri mu je pred več kot 20 leti prinesel nominacijo za oskarja. Zgodba je postavljena v 19. stoletje nekje na severu norveške, kjer pohlepni lastnik trgovine in gostilne prodaja alkohol moškim, kateri si tega niti ne morejo privoščiti. S pomočjo religije se začne ženski del prebivalstva upirati mogočnim možem.
Zelo dobre kritike dobiva tudi drama DeUsynlige. Jan Thomas je pred kratkim izpuščen iz zapora. Umoril je štiri let starega otroka. Medtem ko Jan po vrnitvi poskuša začeti živeti “normalno” življenje, smo priča njegovim spominom na tragičen dogodek in tisto kar se je v resnici zgodilo.
Hladna kulisa in večna zima nam iz Skandinavije prinese vedno znova kakšno dobro grozljivko. Nekaj let nazaj je to bil dokaj soliden Fritt vilt. Lansko leto je film dobil nadaljevanje v katerem pa ne manjka noben kliše modernih slasher filmov. Nadaljevanje je dobila tudi komedija Lange flate ballær.
Čeprav dokaj uspešen, pa Rovdyr verjetno ne bo dobil svojega nadaljevanja. Klanje tipične najstniške skupine enega norega psihopata enostavno več ne najde svoje publike. Še posebej, če je ta zadeva dokaj predvidljiva in zelo slabo izpeljana.
Kjell Sundvall je primer režiserja, ki ima skoraj vedno na razpolago velik proračun za Norveške razmere. Njegovi akcijski filmi so dokaj vedno uspešni, vendar z leti slabši. Ulvenatten je posnet po noveli Toma Egelanda.
Varg Veum je serija posneta po uspešni knjigi Gunnar Staalesena. Lansko leto je bilo posneto kar nekaj delov o umorih, pri katerih se večinoma naključno najde Varg Veum in jih seveda tudi uspešno reši. Zanimivo, da se je ta serija filmov predvajala tudi v kinodvoranah. In to kar uspešno. Sam sem pogledal najbolj nagrajenega (glavni igralec je bil izbran za najboljšega igralce lanskega leta – nagrada Amanda) in prišel do zaključka, da je Varg Veum le navadna TV kriminalka.
Varg Veum je torej imel najboljšega igralca, za najboljši film pa je bil izbran Mannen som elsket Yngve. Najstnik začne dvomiti v svoja nagnjenja, ko se počasi začne zaljubljati v svojega novega sošolca.
No, Norvežani so pri predlogu za oskarja raje šli na sigurno ter poslali že ustaljeno ime. Bent Hamer je svoje ime trdno zacementiral s filmom Salmer fra kjøkkenet. Z O' Horten še gre korak dalje. Neobičajna zgodba ostarelega strojevodje, ki se počasi mora posloviti od svoje dolgoletne službe, ni za vsakogar. Še posebej ne za člane akademije… 
Dobili smo tudi norveško verzijo Kill Billa. V Kill Buljo: The Movie skupina prijateljev posname low budget parodijo na svoje najljubše filme. Kill Bill je seveda v ospredju, ne manjka pa tudi norčevanj iz klasik kot so Star Wars ali Deliverance.
Veliko se je pričakovalo od prvenca Eve Sorhaug. Lønsj izpade na koncu, kot največje razočaranje lanskega leta.
Max Manus je resnična zgodba o drznem saboterju v času druge svetovne vojne. Kot veliki ljubitelj vojnih filmov, dam ta film pod kategorijo “nujno čim prej pogledati!”Kautokeino-opprøret je ob koncu leta pristal na drugem mestu največje gledanosti. Nils Gaup je posnel podoben film kot Ofelas, kateri mu je pred več kot 20 leti prinesel nominacijo za oskarja. Zgodba je postavljena v 19. stoletje nekje na severu norveške, kjer pohlepni lastnik trgovine in gostilne prodaja alkohol moškim, kateri si tega niti ne morejo privoščiti. S pomočjo religije se začne ženski del prebivalstva upirati mogočnim možem.
Zelo dobre kritike dobiva tudi drama DeUsynlige. Jan Thomas je pred kratkim izpuščen iz zapora. Umoril je štiri let starega otroka. Medtem ko Jan po vrnitvi poskuša začeti živeti “normalno” življenje, smo priča njegovim spominom na tragičen dogodek in tisto kar se je v resnici zgodilo. Hladna kulisa in večna zima nam iz Skandinavije prinese vedno znova kakšno dobro grozljivko. Nekaj let nazaj je to bil dokaj soliden Fritt vilt. Lansko leto je film dobil nadaljevanje v katerem pa ne manjka noben kliše modernih slasher filmov. Nadaljevanje je dobila tudi komedija Lange flate ballær.Čeprav dokaj uspešen, pa Rovdyr verjetno ne bo dobil svojega nadaljevanja. Klanje tipične najstniške skupine enega norega psihopata enostavno več ne najde svoje publike. Še posebej, če je ta zadeva dokaj predvidljiva in zelo slabo izpeljana.
Kjell Sundvall je primer režiserja, ki ima skoraj vedno na razpolago velik proračun za Norveške razmere. Njegovi akcijski filmi so dokaj vedno uspešni, vendar z leti slabši. Ulvenatten je posnet po noveli Toma Egelanda.
Varg Veum je serija posneta po uspešni knjigi Gunnar Staalesena. Lansko leto je bilo posneto kar nekaj delov o umorih, pri katerih se večinoma naključno najde Varg Veum in jih seveda tudi uspešno reši. Zanimivo, da se je ta serija filmov predvajala tudi v kinodvoranah. In to kar uspešno. Sam sem pogledal najbolj nagrajenega (glavni igralec je bil izbran za najboljšega igralce lanskega leta – nagrada Amanda) in prišel do zaključka, da je Varg Veum le navadna TV kriminalka.
Varg Veum je torej imel najboljšega igralca, za najboljši film pa je bil izbran Mannen som elsket Yngve. Najstnik začne dvomiti v svoja nagnjenja, ko se počasi začne zaljubljati v svojega novega sošolca.
No, Norvežani so pri predlogu za oskarja raje šli na sigurno ter poslali že ustaljeno ime. Bent Hamer je svoje ime trdno zacementiral s filmom Salmer fra kjøkkenet. Z O' Horten še gre korak dalje. Neobičajna zgodba ostarelega strojevodje, ki se počasi mora posloviti od svoje dolgoletne službe, ni za vsakogar. Še posebej ne za člane akademije… Dobili smo tudi norveško verzijo Kill Billa. V Kill Buljo: The Movie skupina prijateljev posname low budget parodijo na svoje najljubše filme. Kill Bill je seveda v ospredju, ne manjka pa tudi norčevanj iz klasik kot so Star Wars ali Deliverance.Veliko se je pričakovalo od prvenca Eve Sorhaug. Lønsj izpade na koncu, kot največje razočaranje lanskega leta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar