Makedonija
Milčo Manćevski je še vedno prvo ime makedonske filmske industrije. Zaradi uspeha s filmom Pred dežjem, bo to še nekaj let tudi ostal. Po kratkem flirtanju z bogatim zahodom (Dust), se je Mančevski zopet posvetil domačemu filmu. Po njegovem prvem filmu je bilo za pričakovati, da je režiser že našel svoj stil, svoje zgodbe in njihova politična, verska ali etična ozadja. Ampak ne, po vesternu je sedaj posnel še horor film. Na žalost, Senki ni avtorsko delo. Je le kliše “duh-filmov”, ki jih že na pamet poznamo iz Japonske.
Jas sum od Titov Veles je bil letošnji makedonski kandidat za oskarja. Drama v režiji Teone Strugar Mitevske (Kako ubiv svetec) je nastala tudi v slovenski koprodukciji.
Srbija
Četvrti čovek – po predlanskem odličnem trilerju Klopka, so bila moja pričakovanja o novi in uspešni napeti zgodbi iz Srbije velika. Zgodba o človeku, ki je izgubil spomin nikakor ni mogla naslediti Klopke.
Tudi po ogledu Turneje, je bilo kolcanje po Lepa sela lepo gore preglasno. Turneja, srbski kandidat za oskarja, je komedija o naivnih Beograjskih gledaliških igralcih, ki se med vojno leta 1993 odpravijo na turnejo po vojnem območju.
Na lepom plavom Dunavu je prvi srbski posnet večinoma v angleškem in nemškem jeziku. Dvodnevna plovba iz Dunaja do Beograda po lepi modri Donavi. V filmu, ki vsebuje tudi elemente mjuzikla lahko vidimo tudi Miki Manojlovića.
Čarlston za Ognjenku se dogaja v majhni srbski vasici okrog leta 1930, kjer dvema sestrama primanjkuje moških.
Ljubav i drugi zločini - Anica, dekle v poznih tridesetih, je nezadovoljna s pustim življenjem v okolju, na katerega jo vežejo zgolj slabi spomini. Odloči se ukrasti večjo vsoto denarja in za vedno zapustiti državo. Vendar je življenje nepredvidljivo. Edina stvar, na katero Anica tudi v sanjah ne bi pomislila, je ljubezen. In ta se nepričakovano pojavi v obliki deset let mlajšega Stanislava...Režiser Stefan Arsenijević je s kratkim filmom (A)torzija v Berlinu prejel celo zlatega medveda za najboljši kratki film in bil nominiran za oskarja.
Bosna in Hercegovina
Teško je biti fin – Fudo, sarajevski taksist, je sit nelegalnih poslov z lokalno mafijo. Njegova žena ga ne spoštuje, sina sploh ne pozna...čas je, da Fudo postane pošten človek. A kaj, ko ga lastna naivnost in smola vedno znova in znova speljujeta na kriva pota.
Snijeg – Prebivalci majhne vasice se po vojni vračajo v svoje porušene domove. Kot da to ne bi bilo dovolj, še je pred vrati sneg, kateri jih lahko izolira od ostalega sveta. Bosanski kandidat za letošnjega oskarja. 
Hrvaška
Hrvaška je med vsemi bivšimi YU republikami bila nekako najbolj pridna oz. je producirala verjetno najbolj kvalitetne filme. Leto 2008 so začeli z vojno dramo Živi i mrtvi, ki po mnenju naših južnih sosedov do sedaj prikaže najbolj realno sliko vojne na območju bivše Jugoslavije.
Najboljši režiser v samostojni hrvaški je Vinko Brešan. No, če ne najboljši, pa sigurno daleč najbolj uspešen, saj so njegovi zadnji trije filmi Kako je poceo rat na mom otoku, Maršal, in Svjedoci vsi postali zelo uspešni na domačih in tujih tleh. Tudi tokrat se Brešan lotil odnosov med Hrvati in Srbi. V Nije kraj se ljubezen odvija med srbsko prostitutko in hrvaškim silakom.
Na Pulskem festivalu je slavila drama Ničiji sin, režiserja Arsen Ostojića, ki je zlato areno že osvojil leta 2004 s Ta divna Splitska noč. Glavni junak v tem hrvaškem predstavniku pri nagradah ameriške akademije, je Ivan – vojni veteran. Ivan je brez prihodnosti. Med vojno je ostal brez obeh nog, njegov zakon iz katerega ima tudi sina, katerega nikdar ne vidi, pa je propadel. 
Veliko hvalnic je na tradicionalnem festivalu v Puli prejela drama Iza stakla, ki je pobrala nagrado za najboljšo igralko.
Pjevajte nesto ljubavno je komercialno bil eden najbolj uspešnih filmov na Hrvaškem. Za film o Zagrebšem rock bandu je glasbo napisala skupina Hladno pivo.
Slovenija
Kar sram mi je povedati, da si lansko leto nisem uspel pogledati noben slovenski film. Čeprav je zanimivih kandidatov bilo kar nekaj. Upam, da letos to nadoknadim z naslednjimi filmi:
L ... kot ljubezen, Tea, Za Vedno in Pokrajina št. 2.
Milčo Manćevski je še vedno prvo ime makedonske filmske industrije. Zaradi uspeha s filmom Pred dežjem, bo to še nekaj let tudi ostal. Po kratkem flirtanju z bogatim zahodom (Dust), se je Mančevski zopet posvetil domačemu filmu. Po njegovem prvem filmu je bilo za pričakovati, da je režiser že našel svoj stil, svoje zgodbe in njihova politična, verska ali etična ozadja. Ampak ne, po vesternu je sedaj posnel še horor film. Na žalost, Senki ni avtorsko delo. Je le kliše “duh-filmov”, ki jih že na pamet poznamo iz Japonske.
Jas sum od Titov Veles je bil letošnji makedonski kandidat za oskarja. Drama v režiji Teone Strugar Mitevske (Kako ubiv svetec) je nastala tudi v slovenski koprodukciji.
SrbijaČetvrti čovek – po predlanskem odličnem trilerju Klopka, so bila moja pričakovanja o novi in uspešni napeti zgodbi iz Srbije velika. Zgodba o človeku, ki je izgubil spomin nikakor ni mogla naslediti Klopke.
Tudi po ogledu Turneje, je bilo kolcanje po Lepa sela lepo gore preglasno. Turneja, srbski kandidat za oskarja, je komedija o naivnih Beograjskih gledaliških igralcih, ki se med vojno leta 1993 odpravijo na turnejo po vojnem območju.
Na lepom plavom Dunavu je prvi srbski posnet večinoma v angleškem in nemškem jeziku. Dvodnevna plovba iz Dunaja do Beograda po lepi modri Donavi. V filmu, ki vsebuje tudi elemente mjuzikla lahko vidimo tudi Miki Manojlovića.Čarlston za Ognjenku se dogaja v majhni srbski vasici okrog leta 1930, kjer dvema sestrama primanjkuje moških.
Ljubav i drugi zločini - Anica, dekle v poznih tridesetih, je nezadovoljna s pustim življenjem v okolju, na katerega jo vežejo zgolj slabi spomini. Odloči se ukrasti večjo vsoto denarja in za vedno zapustiti državo. Vendar je življenje nepredvidljivo. Edina stvar, na katero Anica tudi v sanjah ne bi pomislila, je ljubezen. In ta se nepričakovano pojavi v obliki deset let mlajšega Stanislava...Režiser Stefan Arsenijević je s kratkim filmom (A)torzija v Berlinu prejel celo zlatega medveda za najboljši kratki film in bil nominiran za oskarja.
Bosna in HercegovinaTeško je biti fin – Fudo, sarajevski taksist, je sit nelegalnih poslov z lokalno mafijo. Njegova žena ga ne spoštuje, sina sploh ne pozna...čas je, da Fudo postane pošten človek. A kaj, ko ga lastna naivnost in smola vedno znova in znova speljujeta na kriva pota.
Snijeg – Prebivalci majhne vasice se po vojni vračajo v svoje porušene domove. Kot da to ne bi bilo dovolj, še je pred vrati sneg, kateri jih lahko izolira od ostalega sveta. Bosanski kandidat za letošnjega oskarja. HrvaškaHrvaška je med vsemi bivšimi YU republikami bila nekako najbolj pridna oz. je producirala verjetno najbolj kvalitetne filme. Leto 2008 so začeli z vojno dramo Živi i mrtvi, ki po mnenju naših južnih sosedov do sedaj prikaže najbolj realno sliko vojne na območju bivše Jugoslavije.
Najboljši režiser v samostojni hrvaški je Vinko Brešan. No, če ne najboljši, pa sigurno daleč najbolj uspešen, saj so njegovi zadnji trije filmi Kako je poceo rat na mom otoku, Maršal, in Svjedoci vsi postali zelo uspešni na domačih in tujih tleh. Tudi tokrat se Brešan lotil odnosov med Hrvati in Srbi. V Nije kraj se ljubezen odvija med srbsko prostitutko in hrvaškim silakom.
Na Pulskem festivalu je slavila drama Ničiji sin, režiserja Arsen Ostojića, ki je zlato areno že osvojil leta 2004 s Ta divna Splitska noč. Glavni junak v tem hrvaškem predstavniku pri nagradah ameriške akademije, je Ivan – vojni veteran. Ivan je brez prihodnosti. Med vojno je ostal brez obeh nog, njegov zakon iz katerega ima tudi sina, katerega nikdar ne vidi, pa je propadel. Veliko hvalnic je na tradicionalnem festivalu v Puli prejela drama Iza stakla, ki je pobrala nagrado za najboljšo igralko.Pjevajte nesto ljubavno je komercialno bil eden najbolj uspešnih filmov na Hrvaškem. Za film o Zagrebšem rock bandu je glasbo napisala skupina Hladno pivo.
Slovenija
Kar sram mi je povedati, da si lansko leto nisem uspel pogledati noben slovenski film. Čeprav je zanimivih kandidatov bilo kar nekaj. Upam, da letos to nadoknadim z naslednjimi filmi:
L ... kot ljubezen, Tea, Za Vedno in Pokrajina št. 2.
Ni komentarjev:
Objavite komentar