Ko smo že mislili da v dobi rimejkov, nadaljevanj in predelav ne gre slabše, smo se zmotili. Navajeni smo že, da Hollywood prekopira uspešen azijski film. Da pa to lahko gre tudi v obratno smer, tega pa še ne. Cellular je bil triler o naključnem tipu, ki sprejme telefonski klic ugrabljene ženske. Začne se tekma s časom. Eden izmed kitajskih deloholikov/režiserjev je tudi Benny Chan. Vsako leto smo lahko priča njegovim napetim zgodbam, zato seveda ni prostora za vedno sveže ideje. Zanimivo, angleški prevod Bo chi tung wah ni Cellular, ampak Connnected.
Tudi Bangkok Dangerous je predelava filma iz leta 2001. Vendar sedaj spet v tisti bolj nam znani smeri. No, ta isti režiser še je pred skokom v Hollywood na hitro posnel detektivko C+ jing taam. Verjetno v upanju, da bo čez par let N. Cage upodobil detektiva pri reševanju skrivnostnega umora.
John Woo se je po mnogih letih delovanja v ZDA vrnil domov in posnel zgodovinski Chi bi. Že mnogokrat filmsko uporabljeni zgodovinski dogodki Treh kraljestev na Kitajskem je razočarala na vsej črti. Počasni posnetki, nezanimivi karakterji in nepopolna zgodba so me tako dekoncentrirali, da na koncu sploh nisem opazil belih golobov. Ali pa jih sploh ni bilo?
Zelo močna konkurenca pri blagajniških iztržkih je John Wooju bila biografija največjega mojstra Kung fu-ja. Če sedaj mislite na Bruce Leeja, se morate vprašati “kdo ga je takšnega karateja naučil?” Filmska zvezda Donnie Yen je imel čast upodobiti slavnega Ip Man-a. 
Donnie Yen je lansko leto igral še v enem visokoproračunskem epskem filmu. Kong saan mei yan ni dosegel nivoja klasičnih Kitajskih zgodovinskih filmov, zato je že globoko potopljen v pozabo.
Na moji letni lestvici najboljši filmov, bo iz kitajske najvišje stala komedija Luo ye gui gen. Road film o kmetu, ki ima pred sabo dolgo pot. Na ramah nosi svojega umrlega prijatelja, ki je umrl daleč stran od svoje rodne vasi. Trdno odločen da pripelje Kitajskega Bernieja domov.
Ne glede na to o katerem filmskem letu bi bilo govora, vedno bi lahko omenil Johny To-ja. Lansko leto je posnel celo dva. Boljši od teh dveh je presenetljivo romantična drama Man jeuk , kar vsekakor ni Tojev domači žanr.
O Mai Lanfang sem že nekaj govoril v “Berlinale” temi.
Najbolj primerna država za predstavitev The Children of Huang Shi se mi je zdela ravno Kitajska, čeprav v filmu igrajo večinoma zahodni igralci. Zgodba je namreč postavljena v okupirano Kitajsko, kjer mladi britanski novinar rešuje otroke iz sirotišnice.
Xiaoshuai Wang je režiser s priznanimi in nagrajenimi filmi. Shiqi sui de dan che (nagrada žirije v Berlinu) ali Qing hong (nagrada žirije v Cannesu) sta dva izmed mnogih njegovih dobrih filmov. Za Zuo you (ločeni par rešuje svojo bolno hčerko) je dobil nagrado za najboljši scenarij na lanskem Berlinskem festivalu.
Iz Hong Konga ali Kitajske prihaja enostavno preveč solidnih filmov, kar je seveda odlično, vendar nam čas ne dopušča, da bi si lahko vse tudi ogledali. Zato mi bodo filmi kot so Tin shui wai dik yat yu ye, Zhan. Gu ali Yi ban hai shui, yi ban huo yan ostali neznanka, kot tisti skriti zakladi, ki čakajo da jih nekdo odkrije.
Seveda pa nisem mogel mimo Hong Kong predstavnika pri oskarjih (Kitajci so poslali dokumentarec iz olimpijskih iger – ja, komunizem je lepa stvar…). Wa pei, fantazijska akcija o ženski, ki poje srce svojih ljubimcev me ni očarala. Logično, tudi člane akademije ne.
Po štirih letih čakanja smo na koncu dobili družinski film. Govorim seveda o novem filmu Stephen Chowa, v katerem smo vsi pričakovali še bolj nore in še bolj smešne akcije, kot smo to lahko videli v njegovem prejšnjem Kung fu frka. CJ7 ni slab film, ampak razočaranje je preveliko….
Za vse ljubitelje vojnih filmov - Ji jie hao iz leta 2007 je film, ki ga močno priporočam. Režiser Xiaogang Feng je že posnel novi film, tokrat romantično dramo Fei Cheng Wu Rao.
Tudi Bangkok Dangerous je predelava filma iz leta 2001. Vendar sedaj spet v tisti bolj nam znani smeri. No, ta isti režiser še je pred skokom v Hollywood na hitro posnel detektivko C+ jing taam. Verjetno v upanju, da bo čez par let N. Cage upodobil detektiva pri reševanju skrivnostnega umora.John Woo se je po mnogih letih delovanja v ZDA vrnil domov in posnel zgodovinski Chi bi. Že mnogokrat filmsko uporabljeni zgodovinski dogodki Treh kraljestev na Kitajskem je razočarala na vsej črti. Počasni posnetki, nezanimivi karakterji in nepopolna zgodba so me tako dekoncentrirali, da na koncu sploh nisem opazil belih golobov. Ali pa jih sploh ni bilo?
Zelo močna konkurenca pri blagajniških iztržkih je John Wooju bila biografija največjega mojstra Kung fu-ja. Če sedaj mislite na Bruce Leeja, se morate vprašati “kdo ga je takšnega karateja naučil?” Filmska zvezda Donnie Yen je imel čast upodobiti slavnega Ip Man-a. Donnie Yen je lansko leto igral še v enem visokoproračunskem epskem filmu. Kong saan mei yan ni dosegel nivoja klasičnih Kitajskih zgodovinskih filmov, zato je že globoko potopljen v pozabo.Na moji letni lestvici najboljši filmov, bo iz kitajske najvišje stala komedija Luo ye gui gen. Road film o kmetu, ki ima pred sabo dolgo pot. Na ramah nosi svojega umrlega prijatelja, ki je umrl daleč stran od svoje rodne vasi. Trdno odločen da pripelje Kitajskega Bernieja domov.
Ne glede na to o katerem filmskem letu bi bilo govora, vedno bi lahko omenil Johny To-ja. Lansko leto je posnel celo dva. Boljši od teh dveh je presenetljivo romantična drama Man jeuk , kar vsekakor ni Tojev domači žanr.O Mai Lanfang sem že nekaj govoril v “Berlinale” temi.
Najbolj primerna država za predstavitev The Children of Huang Shi se mi je zdela ravno Kitajska, čeprav v filmu igrajo večinoma zahodni igralci. Zgodba je namreč postavljena v okupirano Kitajsko, kjer mladi britanski novinar rešuje otroke iz sirotišnice.
Xiaoshuai Wang je režiser s priznanimi in nagrajenimi filmi. Shiqi sui de dan che (nagrada žirije v Berlinu) ali Qing hong (nagrada žirije v Cannesu) sta dva izmed mnogih njegovih dobrih filmov. Za Zuo you (ločeni par rešuje svojo bolno hčerko) je dobil nagrado za najboljši scenarij na lanskem Berlinskem festivalu.
Iz Hong Konga ali Kitajske prihaja enostavno preveč solidnih filmov, kar je seveda odlično, vendar nam čas ne dopušča, da bi si lahko vse tudi ogledali. Zato mi bodo filmi kot so Tin shui wai dik yat yu ye, Zhan. Gu ali Yi ban hai shui, yi ban huo yan ostali neznanka, kot tisti skriti zakladi, ki čakajo da jih nekdo odkrije.Seveda pa nisem mogel mimo Hong Kong predstavnika pri oskarjih (Kitajci so poslali dokumentarec iz olimpijskih iger – ja, komunizem je lepa stvar…). Wa pei, fantazijska akcija o ženski, ki poje srce svojih ljubimcev me ni očarala. Logično, tudi člane akademije ne.
Po štirih letih čakanja smo na koncu dobili družinski film. Govorim seveda o novem filmu Stephen Chowa, v katerem smo vsi pričakovali še bolj nore in še bolj smešne akcije, kot smo to lahko videli v njegovem prejšnjem Kung fu frka. CJ7 ni slab film, ampak razočaranje je preveliko….
Ni komentarjev:
Objavite komentar