Lansko leto sva danski film in moja malenkost prav lepo sodelovala. Uspel sem si namreč pogledati devet od spodaj naštetih filmov. Še boljše, prav nobeden me ni ravno razočaral.
Leto se je začelo s filmom, ki se je na Danskem predvajal že leta 2006, vendar je svoje gledalce izven domačih tleh našel komaj lansko leto. Kunsten at græde i kor je dramedija o razpadajoči družini v kateri živi tudi 11 letni Allan. Tudi samomorilska nagnjenja očeta, odvisnost od tablet matere in celo incest, ne odvrže Allanovih misli od tega, da na vsak način hoče obdrži družino skupaj. Film je lani bil izbran za najboljši danski film. Jannik Johansen je po dobrem trilerju Mørke iz leta 2005, tokrat posnel psihološko dramo Hvid Nat o uspešnem deloholiku, ki se mu življenje spremeni, ko po nesrečnem pretepu ubije neznanca v gostilni. Čeprav umora ni obtožen, mu občutek krivde ne dovoli več miren spanec. Še posebej, ko izve da je žrtva imela družino.
Poleg Kunsten at græde i kor in Hvid Nat je za nagrado Bodil v kategoriji najboljši film bil nominiran tudi akcijski Fighter, v katerem se turški priseljenec odloči postaviti treniranje Kung fuja pred študiranjem na medicinski šoli.
Paprika Steen je bila odlična v družinski komediji Vikaren, kjer se je pojavila kot nadomestna učiteljica 6. razreda. Starši jo ljubijo, otroci pa verjamejo da je iz tujega planeta…
Režiser tega filma je Ole Bornedal, ki je zaslovel s hladno grozljivko/trilerjem Nattevagten, katerega je za Hollywood tudi na novo posnel z E. McGregorjem in N. Noltejom v glavni vlogi. In če je kdo mislil, da se je z Vikaren že pomehkužil, mu je Bornedal še isto leto dokazal nasprotno. S Kærlighed på film je pokazal, da še vedno zna delati zelo napete filme. Prav en takšen film bi potreboval tudi Thomas Vinterberg. Režiser enega najboljših danskih filmov vseh časov – Festen. Po kratkih skokih v Ameriko (It's All About Love, Dear Wendy) se je lansko leto vrnil domov in na razočaranje vseh njegovih privržencev posnel slabo romantično komedijo En Mand kommer hjem.
Proti ostalim Skandinavskim državam Danci niso nikoli izstopali kot dobri snemalci horor filmov. Tudi najnovejši poskusi z Ekko in Cecilie niso prinesli groznih sadov, kakršnih bi si jih mi želeli.
No, tudi po animiranih filmih niso najbolj znani, ampak to je prekletstvo skoraj vseh evropskih držav. Je pa bila ena risanka iz Danske, ki pa se je dvigala visoko iz povprečja tega žanra v Evropi. Terkel i knibe je otkačena komedija z obilo črnega humorja. Ustvarjalci te risanke iz leta 2004, so se lansko leto predstavili z novim izdelkom – znanstveno-fantastično avanturo Rejsen til Saturn.
To verdener je bil prvi uradni predstavnik katerekoli države za tujejezičnega oskarja. Zgodba je burila mnoge duhove na Danskem, saj predstavlja vero jehovih prič na zelo negativen način. To je okusila tudi glavna junakinja v filmu, ki prihaja iz take družine. Zaljubila se je namreč v “nevernika”, kar pa ni po godu njeni družini in glavam verske skupnosti. Komediji Blå mænd in Max Pinlig sta namenjeni bolj manj zahtevnim gledalcem, še vedno pa dovolj zabavni za sproščeni večer s kokicami.
Od vseh pogledanih filmov me je osebno najbolj navdušil Flammen & Citronen. Zgodba postavljena v drugo svetovno vojno ni ravno najbolj originalna (člana odporniškega gibanja proti nadmočnemu Wehrmachtu) , je pa zato odlično fotografirana in odigrana na vrhunskem nivoju. Mads Mikkelsena kot Limona seveda vsi poznamo… v vlogi Ognja pa je Thure Lindhardt, ki se trenutno predstavlja na Berlinskem festivalu v zelo hvaljeni drami Lille soldat. Film je tudi med petimi kandidati na letošnji izbiri najboljšega Danskega filma.
Zelo velike možnosti za zmago ima film Frygtelig lykkelig, ki baje izgleda kot da bi ga snemala brata Coen. Med glavnimi vlogami lahko vidimo tudi znanega igralca Kim Bodnia (I Kina spiser de hunde, Pusher..), ki se je v lanskem letu predstavljal tudi s trilerjem Kandidaten.
Zadnji kandidat med petimi filmi (To verdener, Flammen & Citronen, Lille soldat, Frygtelig lykkelig) je še Gå med fred Jamil - Ma salama Jamil. Film se je prvič predstavljal na Rotterdamskem festivalu v začetku lanskega leta. Surovi in krvavi maščevalni zgodbi in vojni med Arabskimi priseljenci manjka nekoliko originalnosti. Čeprav je igral v skoraj vsakem omembe vrednemu danskemu filmu v zadnjih desetih letih, pa Ulrich Thomsenu še ni uspel veliki met tudi izven Danske, kot je to uspelo kolegu Mikkelsenu. Verjetno se bo letos spet premaknil korak naprej, saj ga lahko trenutno vidimo v uspešnici The International. Ulrich Thomsen je pred tem zaigral v vlogi zdravnika, ki se znajde v krizi srednjih let. Za vlogo v Den du frygter je tudi nominaran kot najboljši igralec leta.
Za konec še omenim samo politični triler Det som ingen ved, ki je nastal pod režisersko taktirko Søren Kragh-Jacobsen (Mifune). Na ostale velike danske režiserje kot so Lars von Trier, Susanne Bier ali Lone Scherfig,
se bomo lahko veselili v letošnjem letu.
Leto se je začelo s filmom, ki se je na Danskem predvajal že leta 2006, vendar je svoje gledalce izven domačih tleh našel komaj lansko leto. Kunsten at græde i kor je dramedija o razpadajoči družini v kateri živi tudi 11 letni Allan. Tudi samomorilska nagnjenja očeta, odvisnost od tablet matere in celo incest, ne odvrže Allanovih misli od tega, da na vsak način hoče obdrži družino skupaj. Film je lani bil izbran za najboljši danski film. Jannik Johansen je po dobrem trilerju Mørke iz leta 2005, tokrat posnel psihološko dramo Hvid Nat o uspešnem deloholiku, ki se mu življenje spremeni, ko po nesrečnem pretepu ubije neznanca v gostilni. Čeprav umora ni obtožen, mu občutek krivde ne dovoli več miren spanec. Še posebej, ko izve da je žrtva imela družino.
Poleg Kunsten at græde i kor in Hvid Nat je za nagrado Bodil v kategoriji najboljši film bil nominiran tudi akcijski Fighter, v katerem se turški priseljenec odloči postaviti treniranje Kung fuja pred študiranjem na medicinski šoli.
Paprika Steen je bila odlična v družinski komediji Vikaren, kjer se je pojavila kot nadomestna učiteljica 6. razreda. Starši jo ljubijo, otroci pa verjamejo da je iz tujega planeta…
Režiser tega filma je Ole Bornedal, ki je zaslovel s hladno grozljivko/trilerjem Nattevagten, katerega je za Hollywood tudi na novo posnel z E. McGregorjem in N. Noltejom v glavni vlogi. In če je kdo mislil, da se je z Vikaren že pomehkužil, mu je Bornedal še isto leto dokazal nasprotno. S Kærlighed på film je pokazal, da še vedno zna delati zelo napete filme. Prav en takšen film bi potreboval tudi Thomas Vinterberg. Režiser enega najboljših danskih filmov vseh časov – Festen. Po kratkih skokih v Ameriko (It's All About Love, Dear Wendy) se je lansko leto vrnil domov in na razočaranje vseh njegovih privržencev posnel slabo romantično komedijo En Mand kommer hjem.
Proti ostalim Skandinavskim državam Danci niso nikoli izstopali kot dobri snemalci horor filmov. Tudi najnovejši poskusi z Ekko in Cecilie niso prinesli groznih sadov, kakršnih bi si jih mi želeli.
No, tudi po animiranih filmih niso najbolj znani, ampak to je prekletstvo skoraj vseh evropskih držav. Je pa bila ena risanka iz Danske, ki pa se je dvigala visoko iz povprečja tega žanra v Evropi. Terkel i knibe je otkačena komedija z obilo črnega humorja. Ustvarjalci te risanke iz leta 2004, so se lansko leto predstavili z novim izdelkom – znanstveno-fantastično avanturo Rejsen til Saturn.
To verdener je bil prvi uradni predstavnik katerekoli države za tujejezičnega oskarja. Zgodba je burila mnoge duhove na Danskem, saj predstavlja vero jehovih prič na zelo negativen način. To je okusila tudi glavna junakinja v filmu, ki prihaja iz take družine. Zaljubila se je namreč v “nevernika”, kar pa ni po godu njeni družini in glavam verske skupnosti. Komediji Blå mænd in Max Pinlig sta namenjeni bolj manj zahtevnim gledalcem, še vedno pa dovolj zabavni za sproščeni večer s kokicami.
Od vseh pogledanih filmov me je osebno najbolj navdušil Flammen & Citronen. Zgodba postavljena v drugo svetovno vojno ni ravno najbolj originalna (člana odporniškega gibanja proti nadmočnemu Wehrmachtu) , je pa zato odlično fotografirana in odigrana na vrhunskem nivoju. Mads Mikkelsena kot Limona seveda vsi poznamo… v vlogi Ognja pa je Thure Lindhardt, ki se trenutno predstavlja na Berlinskem festivalu v zelo hvaljeni drami Lille soldat. Film je tudi med petimi kandidati na letošnji izbiri najboljšega Danskega filma.
Zelo velike možnosti za zmago ima film Frygtelig lykkelig, ki baje izgleda kot da bi ga snemala brata Coen. Med glavnimi vlogami lahko vidimo tudi znanega igralca Kim Bodnia (I Kina spiser de hunde, Pusher..), ki se je v lanskem letu predstavljal tudi s trilerjem Kandidaten.
Zadnji kandidat med petimi filmi (To verdener, Flammen & Citronen, Lille soldat, Frygtelig lykkelig) je še Gå med fred Jamil - Ma salama Jamil. Film se je prvič predstavljal na Rotterdamskem festivalu v začetku lanskega leta. Surovi in krvavi maščevalni zgodbi in vojni med Arabskimi priseljenci manjka nekoliko originalnosti. Čeprav je igral v skoraj vsakem omembe vrednemu danskemu filmu v zadnjih desetih letih, pa Ulrich Thomsenu še ni uspel veliki met tudi izven Danske, kot je to uspelo kolegu Mikkelsenu. Verjetno se bo letos spet premaknil korak naprej, saj ga lahko trenutno vidimo v uspešnici The International. Ulrich Thomsen je pred tem zaigral v vlogi zdravnika, ki se znajde v krizi srednjih let. Za vlogo v Den du frygter je tudi nominaran kot najboljši igralec leta.
Za konec še omenim samo politični triler Det som ingen ved, ki je nastal pod režisersko taktirko Søren Kragh-Jacobsen (Mifune). Na ostale velike danske režiserje kot so Lars von Trier, Susanne Bier ali Lone Scherfig,
se bomo lahko veselili v letošnjem letu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar