Naslov: Kynodontas (Dogtooth) - Leto: 2009 - Država: Grčija - Žanr: Drama - Dolžina: 97 min. - Režija: Giorgos Lanthimos - Igrajo: Christos Stergioglou, Michelle Valley, Aggeliki Papoulia, Mary Tsoni, Hristos Passalis - imdb
Kynodontas lahko dobro vzljubiš le, če si globoko v sebi pokvarjena oseba. Če po tragičnih novicah o potresih, poplavah ali vojnah mirne vesti preklopiš na šport ali MTV. Itak je cel svet pokvarjen, zakaj bi se še sam sekiral. Ni nam več pomoči…
Jep, grški hit iz lanskega Cannesa (dobitnik Un certain regarda) je namenjen vsem nam. Vsem tistim, ki so v dobroto ljudi nehali verjeti. Ki ozdravitev človeka vidijo le v drastičnih spremembah. Predvsem pa v sami vzgoji otrok. Če že ne moremo vplivati na zunanje vplive, lahko vsaj na tiste, nad katerimi imamo moč in vlado.
Oče v Kynodontas je svojo patriarhalno moč izkoristil do maksimuma. Tudi za njega je ostali svet, izven njegove ograjene hiše, hudoben, zli ter predvsem nevaren. Njegovi dve hčerki in sin ostalo kot domači bazen, travnik in pa notranjost hiše niso nikoli niti spoznali. Za njih majhna muca velja kot krvoločna zver, ki raztrga vsakogar, katerega dobi v kremplje. V njihovem slovarju pomeni »zombi« majhno rumeno rožico, »pički« pa rečejo kar tipkovnica. Tako jih je naučila njihova mama, ki jim ta besednjak kar zrecitira na kaseto.
Prav tako ni nič čudno, če jih vsake toliko časa obišče od očeta nabavljena »hišna kurva«, ki zadovolji potrebe odraslega sina.
Svet v Kynodontas je tako čudovit. Brez vsakodnevnih problemov in strahov.
Giorgios Lanthimos, režiser te groteske, ki na trenutke zabava obenem pa deluje tako resno, nam s svojo kritiko sodobnega človeka nakazuje le eno pot odrešitve. Izbral je tisto najbolj hudobno. Temačno vizijo, za katero pa ne bi mogli reči da je fikcija. Lahko bi ji rekli tudi biografija Josefa Fritzla.
OCENA: +4
Kynodontas lahko dobro vzljubiš le, če si globoko v sebi pokvarjena oseba. Če po tragičnih novicah o potresih, poplavah ali vojnah mirne vesti preklopiš na šport ali MTV. Itak je cel svet pokvarjen, zakaj bi se še sam sekiral. Ni nam več pomoči…
Jep, grški hit iz lanskega Cannesa (dobitnik Un certain regarda) je namenjen vsem nam. Vsem tistim, ki so v dobroto ljudi nehali verjeti. Ki ozdravitev človeka vidijo le v drastičnih spremembah. Predvsem pa v sami vzgoji otrok. Če že ne moremo vplivati na zunanje vplive, lahko vsaj na tiste, nad katerimi imamo moč in vlado.
Oče v Kynodontas je svojo patriarhalno moč izkoristil do maksimuma. Tudi za njega je ostali svet, izven njegove ograjene hiše, hudoben, zli ter predvsem nevaren. Njegovi dve hčerki in sin ostalo kot domači bazen, travnik in pa notranjost hiše niso nikoli niti spoznali. Za njih majhna muca velja kot krvoločna zver, ki raztrga vsakogar, katerega dobi v kremplje. V njihovem slovarju pomeni »zombi« majhno rumeno rožico, »pički« pa rečejo kar tipkovnica. Tako jih je naučila njihova mama, ki jim ta besednjak kar zrecitira na kaseto.
Prav tako ni nič čudno, če jih vsake toliko časa obišče od očeta nabavljena »hišna kurva«, ki zadovolji potrebe odraslega sina.
Svet v Kynodontas je tako čudovit. Brez vsakodnevnih problemov in strahov.
Giorgios Lanthimos, režiser te groteske, ki na trenutke zabava obenem pa deluje tako resno, nam s svojo kritiko sodobnega človeka nakazuje le eno pot odrešitve. Izbral je tisto najbolj hudobno. Temačno vizijo, za katero pa ne bi mogli reči da je fikcija. Lahko bi ji rekli tudi biografija Josefa Fritzla.
OCENA: +4
Zajeban film, srhljiv, prekleto realen, čisti Fritzl show, tudi zabaven, provokativen in zelo morbiden. Prav stresel me je.
OdgovoriIzbrišiO, si me presenetil z ogledom
OdgovoriIzbrišiEh, zakaj, saj ne gledam le ameriških filmov. No ja, zadnje čase res morda, pred leti pa sem dokaj redno in zagreto spremljal tudi vse ostalo, pa mi je potem kot kaže zmanjkalo časa, pa še podnapisi me matrajo, včasih jih je nemogoče najti.
OdgovoriIzbrišiPhuh, res je, se strinjam z obema ocenama. Stresen film, to say at least.
OdgovoriIzbriši