Trouble the Water

Naslov: Trouble the Water - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Dokumentarni - Dolžina: 90 min. - Režija: Carl Deal, Tia Lessin Igrajo: Kimberly Roberts, Scott Roberts - imdb

Trouble the Water je dokaz, da lahko dokumentarec posname prav vsak. Le na pravem mestu ob pravem trenutku je potrebno stisniti tipko “rec” na svoji kameri. V trenutkih, ko vsi drugi delajo namesto tebe. Ko se sploh ne rabi udariti s klapo, pa akcija že teče.
Trouble the Water nas še enkrat opomni na katastrofe, ki jih ja zadal orkan Katrina. Kimberly Rivers, "avtorica" tega dokumentarca je (bila) doma prav iz tistih krajev, kjer je Katrina harala najmočneje. Iz revnega, črnskega predela New Orleansa. Kim, prepričana da je “amazing” se kljub opozorilom javnosti iz svojega doma ne bo premaknila. Ni denarja. S svojim možem bo ostala v centru dogajanja, dokumentirala prihajajočo katastrofo.
Kim je črnka kot se šika. Iz nje streljajo vsi stereotipi, kot jih vidimo iz “črnskih” filmov. In še več. Yo Dog, Yo Man, Yo Nigga, pa tista hoja, pa “Nelly” zobje… Jep, Kim ni simpatičen lik. Za svoje pse se ne sekira. Ko se po dveh tednih vrne na “kraje zločina” in tam najde svoje pse žive, se še dere na njih, ker veselo skačejo po njej. Ko v hiši njenega strica (stari pijanček) najde le še smrdljivo truplo, jo to ne pretrese preveč. Verjetno jo grize zavest, ker je na njega pozabila. Ko pa najde fotografijo svoje mame nedotaknjeno, takrat pa je veselje. Takrat pa je jok.
Kim je tudi wannabe raperka. Za boljšo promocijo vsake toliko časa nekaj po niggersko zarapa. Njen mož je bivši preprodajalec. Njen brat je v zaporu. Ja, lepa družina. Še najbolj hecen je tip, ki sploh nima doma, do nesreče pa je spal v zavetišču. Sedaj, dva tedna kasneje po tragediji, pa je nesrečen, ker ni pokasiral 2000 dolarjev odškodnine.
OK, saj vemo. Sranja so se dogajala. Vlada je pustila svoje na cedilu. Bush se je raje streljal v Iraku, kot pa pomagal otrokom in ženskam. Ampak to že vse vemo. To smo lahko še enkrat zvedeli tudi tukaj. In tudi tukaj iz original TV
Posnetkov. Iz ročne kamere Kim nič novega…
“So I'm going to die?” In potem je bilo vse tiho…

OCENA: -3

Sleep Dealer

Naslov: Sleep Dealer - Leto: 2009 - Država: ZDA, Mehika - Žanr: Znanstveno-fantastika, Triler - Dolžina: 90 min. - Režija: Alex Rivera - Igrajo: Leonor Varela, Jacob Vargas, Luis Fernando Peña - imdb

V Mehiški vasici, kjer živi Memo ni dotoka sveže vode. Po vodo je potrebno iti do bližnjega jeza in plačati. Vlada je namreč zaplenila vso pitno tekočino in tisti, ki je žejen, bo plačal. Jasno, smo v prihodnosti. Pa ne v daljni. Korporacije še vedno vladajo svetu, Mehičani pa še vedno sanjajo o Ameriki.
Tudi Memo. V garaži si skupaj zašraufa odličen satelit, ki lovi valove vse tja do ZDA. “Hej, kdo nas to špijunara?”, se bunijo gringosi in že pošljejo svojo super letalo nad to hišico. Bomba pade, satelit raztura, Memo preživi.
Hmm, do sem se ti že začnejo pojavljati dvomi, kako se je ta B-film sploh znašel na Berlinskem festivalu. Ampak to še ni konec. Sedaj je zmanjkalo idej. Režiser Rivera še enkrat spreleti vse sci-fi klasike. Od Matrixa, Cronenbergove „Existenz“ pa do Strange Daysa. Rivera pošlje svojega Mema v Tijuano. Tam si namesto tetovaže lahko nabaviš „Nodes-e“. Vtičnice v telesu s katerimi se priklopiš na računalnik. Tako se "zaposliš". Saj veste, iste kot jih je imel Neo.
In kaj še imajo skupnega vsi tisti omenjeni filmi? Jasno, dobro babo. V tej kategoriji pa so Mehičani eni najboljših na svetu. Ironično, tam kjer Rivera krade, je prebavljiv. Tam, kjer pa gre po svojih idejah, pa zgreši za toliko let, kolikor je ta film postavljeni v prihodnost.

OCENA: -2

Vincere

Naslov: Vincere - Leto: 2009 - Država: Italija, Francija - Žanr: Drama, Biografija - Dolžina: 128 min. - Režija: Marco Bellocchio - Igrajo: Giovanna Mezzogiorno, Filippo Timi, Fausto Russo Alesi, Corrado Invernizzi, Michela Cescon - imdb

Marco Bellocchio spada pod veterane svojega faha. Njegov I pugna in tasca iz leta 1965 se še vedno smatra kot režiserjevo najboljše delo. Ja, še vedno. Tega ne bo spremenil niti Vincere, film, ki se je predvajal letos tudi na Canneskem festivalu. Veliko je bilo govora o tej biografiji najznamenitejšega italijanskega politika prejšnjega stoletja, Benita Mussolinija. Zgodovino, kjer Il Duce igra karte s Hitlerjem ali kako so po njega prišli partizani, ne bomo videli. Bellocchio se ustavi prej. Pravzaprav to sploh ni Mussolinijeva biografija. Vincere je žalostna zgodba o njegovi prvi ljubezni. Njegovi skriti ženi.
Leta 1914 je Ida Dalser bila prepričana. Mussolini je moj princ. Takrat, še je Duce bil zagriženi socialist, urednik časopisa Avanti. Ampak časi so se spreminjali hitro. Mussolini izda s pomočjo Dalserejeve (proda vso svojo imetje) svoj časopis. Il Popolo d'Italia je že ubiral poti, v katerih se je Mussolini počutil najbolje – fašizem. Sedaj naju do vrha ne more zaustaviti več nič, dahne Ida. Celo Mussolini junior je na poti. Ljubezenska zgodba pač. Nič več, si reče Bellocchio. Od zdaj naprej bomo gledali Eastwoodov Changeling. Po prvi svetovni vojni iz katere se Mussolini ranjen vrne, se Ide Dalser več ne spomni. Prav tako ne njegovega sina. “To je nora baba!”, se dere. No, kar reče Duce je zakon. Ida pristane v norišnici. In prav tako kot A. Jolie ima isti problem. Na vsa vprašanja zdravnikov odgovarja normalno, le pri zadnjem pogrne. Angelina je rekla “to ni moj sin.”, Ida pa “to je Mussolinijev sin”. V obeh primerih napačen odgovor.
In kje je zdaj Mussolini? Njega v drugem delu filma vidimo le še na arhivskih posnetkih. In teh je precej. Na tem se ni šparalo, kot se je na maski. Ida Dalser se namreč v vseh teh letih ne postara mnogo. Ko bi igralec Filippo Timi moral postajati podoben tisti važni osebi na balkoni, kot se Duce-ja vsi spomnimo iz posnetkov, so njegovo vlogo kar izbrisali.
Na koncu filma imamo možnost prebrati, da sta Ida Dalser in njen sin umrla še pred Mussolinijevem javnem obešanju. Dokazi za njeno poroko z vsemogočnim, kot je to vedno trdila, ali podobne listine o starševstvu se niso nikoli našli. Torej, kaj smo sedaj sploh gledali? Izpoved zasanjanega uma ali resnico, katera govori o Mussolinijevem še najmanjšem grehu.

OCENA: 2

The Informers

Naslov: The Informers - Leto: 2009 - Država: ZDA, Nemčija - Žanr: Krimi, Drama - Dolžina: 98 min. - Režija: Gregor Jordan - Igrajo: Billy Bob Thornton, Kim Basinger, Winona Ryder, Mickey Rourke, Amber Heard, Jon Foster - imdb

Knjige Bret Easton Ellisa nisem bral. Jo niti ne mislim. Tudi če ima le malo skupnega s filmom avstralskega režiserja Gregor Jordana. Bret Easton Ellis je tisti tip, ki je napisal tudi kultni American Psycho. Kultno mislim knjigo, filmu še nekaj let manjka… Gregor Jordan je tisti tip, ki je posnel zelo soliden Two Hands, malo manj soliden Ned Kelly, Bufallo Soldiers pa je nekje vmes med tema dvema. Torej, Jordan še ni zgrešil, kakšen veliki met pa še mu tudi ni uspel. To je hotel spremeniti s castingom. Hotel je imeti veliko velikih imen. To pa stane. No, pa vzemimo tisti odpisane. Ti stanejo manj. Basinger, Ryder, Thornton , Rourke ter še celo Chris Isaak, so imena, ki nekaj veljajo. Sedaj imamo torej tri pozitivne stvari za uspešen start. Pisatelja, režiserja in igralce. Kaj lahko gre še sploh narobe? Veliko.
Mogoče Jordan ni povsem razumel bistva Ellisove knjige? Morda njegovih knjig sploh ni mogoče posneti? Mogoče so ti igralci odpisani z razlogom? Mogoče imamo že poln kufer teh mini zgodbic v zgodbi? Mogoče…
Eno je sigurno. Te zgodbe v zgodbi niso povezane. Še več, nekatere sploh niso na mestu in so čisto nepotrebne.
Nahajamo se v Los Angelesu. Leta 1983. Če nisi snifal kokaina, si seksal z vsakim, ki ti je prišel na pot. Takrat še namreč AIDS-a ni bilo. No, je že bil, le poznali še ga nismo.
Seksajo: sfiksani roker, Basingerjeva s svojim mlajšim ljubimcem, zadeta punčara in to v troje (dva moška + ženska)…
Ne seksajo: Thornton in Ryderjeva, ki ste nekoč seksala, Isaakov sin…
Ni važno če seksa: M. Rourke – njegova ugrabitev otroka, bi se verjetno morala dogajati v nekem drugem filmu.
Zakaj ob tem plakatu pomislim na kakšen sci-fi film a la Fifth Element? Že vem, mogoče pa je film odličen, le jaz ga ne razumem.

OCENA: +2

Disgrace

Naslov: Disgrace - Leto: 2008 - Država: Južna Afrika, Avstralija - Žanr: Drama - Dolžina: 120 min. - Režija: Steve Jacobs - Igrajo: John Malkovich, Fiona Press, Scott Cooper, Eriq Ebouaney, Jessica Haines - imdb

Disgrace, film posnet po knjigi Nobelovega nagrajenca J. M. Coetzea se začne kot kakšen romantičen film o dveh zaljubljencih. Ko še ob pogledu na par, ki je različen, kot bolj ne bi mogel biti (beli starec in mlada črnka), že malce posumiš na resnično ljubezen, ti je ob prizoru, ko Malkovich vrže na mizo vsoto denarja, vse jasno. Ženska je prostitutka. John Malkovich igra literarnega profesorja. Profesorja stare šole, ki se svoje “bele” moči zaveda. Zaveda se tudi svoje šibkosti do nežnega spola. Predvsem do temnopoltih žensk.
Ko v posteljo spravi svojo študentko, je tokrat profesor šel predaleč. Kot na kakšen sojenju ga kolegi obtožijo zlorabe. Malkovich se ne sekira. S ponosom prizna svoje grehe ter pusti šolo za sabo. Odpravi se k svoji hčerki, ki sama živi na neki kmetiji. Tam Malkovich kmalu spozna, da je tukaj, v provinci vse drugače. Spozna, da je kot belec izgubil svojo nadvlado. Pred kratkim se je namreč v Južni Afriki apartheid končal. Sedaj smo vsi enaki, pravi Mandela. Je potem dovoljeno tudi posiljevati ali ubijati? Trije mladi črnci so namreč vdrli na kmetijo. Brutalno posilili Malkovichevo hčerko, njega pa skoraj sežgali. Ogorčen hoče Malkovich kazen, maščevanje. Ampak ne, hčera se s to idejo nikakor ne strinja. Še več, s storilci celo simpatizira. Ja, pravica ne seže tako daleč. Ali smo mogoče celo kaj zgrešili? Kajti, posilstva nam Jacobs ne pokaže. In kaj ima pri tem črnec, ki skupaj s hčero živi na farmi. Črnec, ki se usede za televizor, kot da bi bil belec. Črnec, kateremu mora Malkovich pomagati pri dnevnih opravilih. On njemu? Vendar Malkovich nikoli ne gre predaleč. Besede”nigger” ne boste slišali. Slišali bomo le njegov naglas, ki je iz filma v film boljši. Jep, vaja dela mojstra in Malkovich je vajo z naglasom imel že nekajkrat.

OCENA: 3

Séraphine

Naslov: Séraphine - Leto: 2008 - Država: Francija, Belgija - Žanr: Biografija, Drama - Dolžina: 125 min. - Režija: Martin Provost - Igrajo: Yolande Moreau, Ulrich Tukur, Adélaïde Leroux, Anne Bennent - imdb

Čeprav nas režiser Martin Provost v tej biografiji ne postavi pred klasični začetek, kjer življenje umetnika spremljamo že od samega otroštva, nam je že po enem close-upu jasno. Seraphine ni imela lahkega življenja. Ob zdelanem obrazu, počasni hoji, ki nakazuje bolečine in utrujenost in ponižnem glasu, se ti uboga ženska v trenutku zasmili. Kdo bi ob tem pomislil na bodočo priznano slikarko.
Seraphine je čistilka. Podnevi. Ko se večer zateče v svoj mali kotiček, si prižge sveče, na glas zapoje pesem in slika. Ali kot ena pravi “ko ne pomiva tla, slika. Tako ji je naročil njen angel varuh. Seraphine velja za eno izmed najpomembnejših predstavnic naivne umetnosti. To, da njene rožice in listki niso kar tako, je spoznal tudi nemški umetnostni kritik Wilhelm Uhde, ki je svoj čas forsiral Picassa. Uhde se nastani prav tej francoski vasici, prav v tej hiši, kjer je kraljica metle in krtače Seraphine. “Kdo je to narisal?” se navdušeno čudi Uhde, ko na leseni tablici zagleda Seraphinine podobe narave. “Hočem videti še.” Seraphine bi kot malokateri umetnik mogoče postala slavna še v času življenja. A vojna je prehitra. Po vojni pa gospodarska kriza. Razstavljanje slik neznane čistilke v Pariškem muzeju, bi bil poslovni samomor. Komaj 10 let pozneje, se poti Uhda in Seraphine zopet križajo. Takrat pa Seraphine že pristane tam, kjer pristane vsak odličen slikar. V muzeju? Ne, v norišnici.
Sedem Cezarjev za to mirno in počasno biografijo. Med drugim tudi za najboljši francoski film leta.

OCENA: 4

Sunshine Cleaning

Naslov: Sunshine Cleaning - Leto: 2008 - Država: ZDA - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina: 91 min. - Režija: Christine Jeffs - Igrajo: Amy Adams, Emily Blunt, Alan Arkin, Jason Spevack, Steve Zahn, Mary Lynn Rajskub, Clifton Collins Jr. - imdb

Producenti, ki so stali tudi za uspešnim Little Miss Sunshine, so si za njihov novi projekt zastavili dve nalogi. Njihov novi film mora vsebovati besedo “Sunshine”, v eni izmed vlog pa naj zopet jamra Alan Arkin. No, poleg Arkina je tipom uspelo pridobiti še dve zanimivi imeni. Dolgo let se je čakalo, ko sta Al Pacino in Robert de Niro končno zaigrala skupaj v enem kadru. Čeprav je Heat bil odličen film, se je/bo vedno govorilo le o tem dogodku. Sicer močno pretiravam, pa vendar… čez 20 let, ko bosta Emily Blunt in Amy Adams vsaka imeli že po štiri oskarje in zopet nastopali skupaj v enem filmu, bo tisti dodatni propagandni bonus že porabljen v tem malem neodvisnem filmu.
Za poklic “Cleanera” smo izvedeli že lansko leto, ko je Samuel L. Jackson raziskoval umor iz ostankov možganov. No, saj tudi Sunshine Cleaning se začne kot kakšen akcijski triler. Tip pride v trgovino. Vzame puško. Si odpihne glavo. Kdo je ta tip, ni pomembno. Važno je, kaj je ostalo od njega, tam na podu. Nekdo to mora počistiti in nekdo mora s tem dobro zaslužiti, si misli policist Steve Zahn, bivši quarterback, ki ga trenutno serje s Amy Adams. Ker zaradi nje Zahn sigurno ne bo pustil njegove noseče žene, je Adamsovi zrihtal pač ta biznis čistilke. Kajti Adamsova denar potrebuje. Njen prepameten-za-normalen-svet sinček je v šoli stalen problem. Potrebno bo ga vpisati v privatno šolo. Šolo, katero se plača… Pri čiščenju Adamsovi pomaga njena sestra Bluntova, katera pa dlje kot teden dni ne zdrži v nobeni službi. No, in nazadnje je tu še oče Arkin. Njegov lik nima pomena v zgodbi. V filmu je le zaradi zgoraj omenjenega razloga.

OCENA: -4

Lesbian Vampire Killers

Naslov: Lesbian Vampire Killers - Leto: 2009 - Država: VB - Žanr: Komedija, Grozljivka - Dolžina: 88 min. - Režija: Phil Claydon - Igrajo: James Cordern, Mathew Horne, Paul McGann, MyAnna Buring, Silvia Colloca, Margarita Hall, Sianad Gregory - imdb

Ko se kot mestno dete znajdeš v neki zabačeni gostilni, postavljeno v globoki megli, nekje bogu za hrbtom, si najebal. Še posebej, če se domačini obnašajo tako skrivnostno. To smo zvedeli že iz filma An American Werewolf in London
ali iz From Dusk Till Dawn in to sta kmalu spoznala tudi naša dva junaka. Jimmy in Fletch sta hotela le pozabiti. Eden hoče pozabiti svojo bivšo, drugi svojo zanikrno službo. Ampak zdaj je že prepozno. Stara legenda zopet udari. In kdo naj zdaj gre domov, ko pa se pojavijo še sexy študentke iz Švedske. Uf, to bi bilo potrebno gledati na neki pijani fantovščini.
Že sam naslov “Lesbian Vampire Killers” nam da vedeti, da bo tukaj govora o čistem trash filmu. Trash film, kaj je že to? Pretiravani krvavi gore posnetki, cenenega izgleda? Ne v tem primeru. Joški na pločnik ob vsaki priložnosti? Čisto mičkeno. Glupi, pa vendar smešni dialogi? Skoraj nič. Vse skupaj, premalo za tako kul naslov.
Malo upanja nam je dal pogled na “Made in England” nalepko. Parodija na horor filme iz teh krajev? Jasno, vsak pomisli na genialen Shaun Of the Dead. Le pomislil, upanje bi bilo preveč naivno.

OCENA: 2

El niño pez

Naslov: El niño pez - Leto: 2009 - Država: Argentina, Francija, Španija - Žanr: Krimi, Drama - Dolžina: 96 min. - Režija: Lucía Puenzo - Igrajo: Ines Efron, Carlos Bardem, Emme , Pep Munné, Arnaldo André - imdb

* Berlinale 2009
* Lala je odrasla v premožni družini. Njen oče je sodnik v Buenos Airesu, zato si družina lahko privošči tudi služkinje. Ena izmed njih je tudi mlada Paragvajka Ailin, s katero Lala začne ljubezensko razmerje. Obe sanjata o svobodnem življenju v Paragvaju in hišici ob jezeru. Za kaj takega pa je seveda potreben denar. Ko se Lala sama odpravi v kraje, kjer je Ailin odraščala, se je doma zgodil umor. Nekdo je zastrupil sodnika. Med glavnimi osumljenci je Ailin, katera je tistega trenutka bila sama s sodnikom.
* Prvenec Lucie Puenzos XXY je s svojo kočljivo temo požel po mnogo mednarodnih nagradah. Med drugimi tudi v Cannesu. V El nino pez so v glavnih vlogah mlajše igralke, vendar bi tokrat težko govorili o coming-of-age zgodbi, kot je bilo to govora v XXY. Krimi zgodba zapolnjena z mnogimi flešbeki hoče biti napeta in nepredvidljiva, z lezbično tematiko celo provokativna… razen igre Ines Efron nič posebnega.

OCENA: +2