Le petit Nicolas

Naslov: Le petit Nicolas (Little Nicholas) - Leto: 2009 - Država: Francija - Žanr: Komedija, Družinski - Dolžina: 91 min - Režija: Laurent Tirard - Igrajo: Maxime Godart, Valérie Lemercier, Kad Merad - imdb

Še vedno pod pozitivnem vplivu iz filma 1981 sem se v upanju na ponovno ugodno presenečenje vrgel na La Petit Nicolas. Čeprav označen kot »otroški« film, je 1981 bil namenjen predvsem odrasli publiki. Pravo nasprotje je ta francoska komedija, katera je svojo ciljno skupino lovila med mlajšimi med nami. Pri nas bi ta zadeva še najbolje delovala s kakšno dobro sinhronizacijo. Kot nadomestek standardnim risankam.
Sam film bazira na kratkih risanih satirah za katerimi stoji nihče drug kot René Goscinny, sicer avtor popularnega Asterixa ali Srečnega Luke.
Pri takšnih upodobitvah se ustvarjalci vedno odločijo za univerzalne zgodbe, kjer vsak lik iz serije dobi svojih pet minut. Tako mali Nicholas s pomočjo njegove tesne vojske šolskih prijateljev rešuje svoj status najbolj priljubljenega otroka v družini. Še vedno je namreč edinček, kar pa se čez čas misli spremeniti, ko Nicholas presliši prihodne načrte njegovih staršev.
Ne spomnim se, da bi kdajkoli prelistaval ta strip, sem pa dobil idejo za upodobitev podobnega stripa, katerega bi prav rad videl v premikajočih slikah – Titeuf. Heh, ta mali je prava zgaga.

OCENA: +2

1981

Naslov: 1981 - Leto: 2009 - Država: Kanada - Žanr: Komedija, Drama - 102 min. - Dolžina:Režija: Ricardo Trogi - Igrajo: Jean-Carl Boucher, Claudio Colangelo, Sandrine Bisson- imdb

Ne morem si predstavljati , da bi o 1981 nekdo govoril slabo, kot o nekem brezzveznem filmu. Mogoče res tisti, ki so trenutno stari 15 let in se na svojo preteklost nekaj let nazaj ne spominjajo tako nostalgično, kot je to počel režiser Ricardo Trogi.
V letu 1981 je bil star 11 let. Njegova najlepša leta, kot sam pravi s trenutnim (starejšim) glasom preko spominske slike, čeprav se do potankosti vsega ne spominja prav dobro ter si je zato nekatero stvar mogoče tudi izmislil. Z njegovo družino se je pravkar preselil v novo, veliko hišo. Novo okolje pa zahteva novo šolo ter predvsem nove prijatelje. Te mali Ricardo dobi pod pretvezo nabave Playboya. Nekoliko težje bo šlo z njegovo simpatijo, katera ga po eni skupni učni uri sploh noče več pogledati.
V zadnjem času smo imeli možnost kar nekajkrat spoznati preteklost Kanadčanov. Predvsem odraščanje v 70-tih in 80-tih. Več sem jih pogledal (C.R.A.Z.Y., C’est pas moi, je le jure!, Maman est chez le coiffeur), bolj sem lahko potegnil podobno črto z odraščanjem v naši bivši državi.
Zabavna in inteligentna coming of age izpoved, katero Trogi napolni z odličnimi dialogi in pa dejstvom, da se je nekoč jakna brez zadrge cenila tako, kot se danes najnovejši tip telefona.

OCENA: 4

Vrhunci Cannesa 2010 - Blue Valentine

BLUE VALENTINE - Derek Cianfrance

"Emocionalna ljubezenska drama o poročenem paru, ki v razmaku nekaj let skupaj doživljata vzpone in padce - Ryan Gosling/Michelle Williams"

Los viajes del viento

Naslov: Los viajes del viento (The Wind Journeys) - Leto: 2009 - Država: Kolumbija, Nemčija, Argentina - Žanr: Drama - Dolžina: 117 min. - Režija: Ciro Guerra - Igrajo: Marciano Martínez, Yull Núñez - imdb

Režiser Ciro Guerra bi bil neumen, če ne bi izkoristil lepote njegove Kolumbije. Če ne bi pokazal tistega lepšega obraza te države in ne le zloglasni kokainski kartel. Puščave, gorovja, polja, reke... prava paša za oči oz. za dobro postavljeno filmsko kamero. Te prednosti terena se lahko izkoristi še bolj, če je govora o road filmu.
Po smrti njegove žene se na pot odpravi Ignacio. Godrnjav in naveličan potujoči muzikant, ki si svoj dober sloves prislužil predvsem z njegovo harmoniko. No, harmonika ni povsem njegova. Legenda pravi, da je bila pridobljena v dvoboju s samim hudičem in vsak, ki jo bo nosil ob sebi bo doživljal gorje. To harmoniko je Ignacio dobil od svojega mentorja in prav njemu jo je odločen vrniti. Pot bo dolga in čeprav bi družba prišla še kako prav, Ignaciu nikakor ni po godu, ko ga na pot pospremi mladi Fermin. Fant je nad znanjem starca navdušen, zato želi tudi on nekoč postati mojster na harmoniki.
Ob vsem tem potopisu iz Kolumbije sem postal pametnejši za dve stvari. Prvič - sedaj vem, kje so vsi ti raperji z Eminemom na čelu ukradli te pesniške duele na izpadanje. Drugič – če Kolumbijci niti tokrat niso kasirali vsaj nominacijo za tujejezičnega oskarja, potem jo še dolgo ne bodo.

OCENA: -4

Zero 2

Naslov: Zero 2 - Leto: 2010 - Država: Litva - Žanr: Komedija, Krimi - Dolžina: 90 min. - Režija: Emilis Velyvis - Igrajo: Zemyna Asmontaite, Donatas Ivanauskas, Kestutis Jakstas - imdb

Ob pogledu na imdb sem se pri oceni 8 kar ustrašil. In to z več kot tisočimi glasovi. Kako to, da tega filma nisem zaznal že prej. Dvojka za naslovom celo naznanja nadaljevanje. Vrtenje miške do znanilca porekla mi je končno ustavilo visok puls. Country: Litva!
Heh, tudi do Baltika seže roka Tarantina ali Guya Ritchia. No, produkcijsko gledano je Zero 2 bolj podoben Okornovem Tu pa tam. Po reakcijah ljudstva to niti ni tako velik problem. Zero 2 je postal najbolj gledan film na domačih tleh. Uspeh ni samo finančni, drugi del je baje še boljši od prvega, kateri pa je meni leta 2006 na žalost ušel.
OK, če je dvojka boljša od originala nisem nič kaj zamudil. Mešanica črnega humorja s pretiranim kriminalom v katerega so vpleteni najrazličnejši osebki smo lahko okusili že mnogokrat. V takih primerih vedno omenjamo bledo kopijo zgoraj omenjenih režiserjev. Pulp Fiction ali Snatch sta lestvico »kriminalnih zmešnjav« enostavno previsoko postavila. Tako visoko, da do vseh ostalih ubogih plagiatov ne moremo biti objektivno pravični. Tudi če pridejo kar iz Litve.

OCENA: -3

The Fourth Kind

Naslov: The Fourth Kind - Leto: 2009 - Država: ZDA, VB - Žanr: Misterij, Znanstveno-fantastika, Grozljivka - Dolžina: 98 min. - Režija: Olatunde Osunsanmi - Igrajo: Milla Jovovich, Will Patton, Hakeem Kae-Kazim, Mia McKenna Bruce - imdb

Po prebiranju nekaterih recenzij sem ugotovil, da se veliko ljubiteljev filma obremenjuje z »originalnimi« posnetki oz. ali so posnetki psihiatričnih sej sploh resnični? OK, ta misterij iz Aljaske, kjer iz mesteca Nome izginja tako veliko število ljudi kot nikjer drugje v Ameriki, je sicer potrjena (po besedah režiserja) »Based on True Story« zadeva. Ob tem nam tudi Milla Jovovich takoj po predstavitvi kot igralka, priseže na resničnost nerazjasnjenih dogodkov, kateri naj bi se dogajali prav njenemu liku psihiatrinje in njenim pacientom.
Prekleto naiven bi moral biti, če bi hotel verjeti v te pravljice. Predvsem pa nor, če ne bi skapiral še enega novega poskusa biti originalen, kjer kvazi dokumentarec sreča horor elemente. Kjer se pomanjkanje denarja želi prekriti s svežim pristopom.
Čisto nova ideja s split-screen primerjavo med »originalnimi« posnetki in igranimi niti ni, ampak režiser Olatunde Osunsanmi je iz tega potegnil kar je lahko. Le občasne izpade z “zasanjanimi momenti« in sovo, ki preži na spečega prebivalca mesteca, mu lahko zamerimo.
Seveda, ker je to nizko-proračunec se je zopet stavilo na tisto preverjeno »manj je več« formulo, katera pa nam pokaže, da po bližnjih srečanjih tretje vrste obstaja tudi četrta vrsta. Ta pa je mnogo neprijetnejša. Sicer pa, presodite sami, kot nam to zapihajo na dušo ob koncu filma.

OCENA: +3

Vrhunci Cannesa 2010 - La nostra vita

LA NOSTRA VITA - Daniele Luchetti

"Claudio, gradbeni delavec in oče dveh otrok, se po tragični nesreči njegove žene znajde prepuščen samemu sebi. V globokem žalovanju se raje posveti svojim otrokom ter jim nudi tisto, kar do tedaj še niso imeli ali doživeli"

Sipur Gadol

Naslov: Sipur Gadol (A Matter of Size) - Leto: 2009 - Država: Izrael, Francija - Žanr: Drama, Komedija - Dolžina: 90 min. - Režija: Sharon Maymon, Erez Tadmor - Igrajo: Itzik Cohen, Dvir Benedek, Alon Dahan - imdb

Ko si na tleh, brez dostojanstva in ponosa, je najbolje če se slečeš. To so vedeli že fantje iz The Full Monty, ki si večje sramote od brezposelnosti niso več mogli privoščiti. Po njihovem je bilo bolj ekonomično, če se slačijo za denar, kot pa so brez njega. OK, denarja je res nekaj priteklo, tisto z dostojanstvom pa nisem tako prepričan…
No, možakarji iz tega filma nimajo tako velikih finančnih težav. Herzl je namreč svojo idejo o smislu življenja dobil prav v službi. V japonski restavraciji, kjer namesto kuhanje mojstrovin pomiva posodo. Tudi on, skupaj z njegovimi prijatelji, ima težave. Težave s prekomernimi kilogrami. Zato ga nihče nima rad. Ne njegova mama, ne stranke za strežnim pultom, in ne šefica Weightwatcherjev, kateri Herzl s svojim pridobivanjem teže kvari pozitivno statistiko. Seveda, potrebno bo narediti spremembo. Ampak človek ima hrano preveč rad, zato hujšanje odpade. Namesto striptiza se grupica orjakov odloči formirati v prvo izraelsko sumo ekipo. Saj veste, tisti japonski tradicionalni šport, kjer si dva debeluharja v tangicah stojita nasproti in si mečeta riž, zatem nekajkrat prestopata iz ene noge na drugo, ter se na koncu v sekundnem boju porivata iz obroča.
Jep, šport za debele. Ob vsem tem seveda ne rabim dodati, da tukaj gre za komedijo. Komedijo lahkega tipa. Komedijo, ki podere toliko število stereotipov, da se nam kopija Mr. Miyagia, kateri se v tem primeru namesto karateja razume na sumo, zdi celo originalna.

OCENA: +2

Peacock

Naslov: Peacock - Leto: 2010 - Država: ZDA - Žanr: Drama - Dolžina: 90 min. - Režija: Michael Lander - Igrajo: Cillian Murphy, Susan Sarandon, Ellen Page, Josh Lucas, Bill Pullman, Keith Carradine - imdb

Z gledanjem filma Peacock smo dobili težko nalogo. Vzljubiti smo morali osebo, ki je enega trenutka Norman Bates, drugega pa Michael Jackson. Jasno, v nobenem primeru ni normalen.
Cillian Murphy kot sramežljiv John Skillpa namreč počne vse to, kar je že počel v filmu Breakfast on Pluto. Oblači se v žensko. To počne od tistega trenutka naprej, odkar mu je umrla njegova mama. Zato vso to preoblačenje v Emmo, za katero vsi mislijo, da je Johnova žena, ni niti malo simpatično. Murphy ne udari po mizi, ter se kot Tom Wilkinson v Normal končno izpove in pokaže svoja prava nagnjenja. Niti na to ni ponosen ali skuliran, kot je to bil John Cameron Mitchell v Hedwig and the Angry Inch. Ne, Cillian Murphy je bolan človek, ki rabi pomoč.
Pomoč sicer prileti v obliki vlaka, ki se čudežno znajde pred njegovim hišnim pragom in ves ta zasanjan svet v katerem živi Murphy počasi začne podirati. No, ustvarjalcem filma pa se (prav tako čudežno) to dvojno življenje možakarja ni zdelo vredno celotnega filma. Seveda, za projekt so dobili na voljo kar nekaj velikih imen Hollywooda. Tako se je naredil prostor za politično kampanjo, katero vodi Susan Surandon ter za vlogo mlade kurve v kateri se nikakor ne znajde Ellen Page. Za gledalca pa se lahko začne resnična »igra solz«. Logično, direktno na DVD!

OCENA: 2