torek, 4. maj 2010

Eastern Plays


Naslov: Eastern Plays - Leto: 2009 - Država: Bolgarija - Žanr: Drama - Dolžina: 83 min. - Režija: Kamen Kalev - Igrajo: Hristo Hristov, Ovanes Torosyan, Hatice Aslan - imdb

Režiser Kamen Kalev se je z Eastern Plays poklonil svojemu mestu Sofiji. Vendar to ni poklon iz občudovanja ali ljubezni. Zakaj bi polepševal trenutno stanje mesta, če je vse kar režiser lahko spravi iz sebe le realnost?
Če smo pošteni, je ta pristop k negativnosti in brezupnosti v filmih že nekaj čisto običajnega in predvidljivega. Še posebej, če se znajdemo v vzhodnem bloku Evrope. V bivših komunističnih držav, kjer uspešnega prestopa med režimom mnogo ljudi ni uspelo ujeti. Beda in brezposelnost se z leti počasi preliva v alkoholizem, odvisnost ali sovraštvo.
Tudi Itso in njegov brat Georgi sta žrtvi hladne sivine kraja od koder prihajata. Itso bi moral svojemu bratu biti vzor. Ampak, je zapravljanje svojega talenta z drogami in bedno službo nekaj, kar bi si želeli postati? Ne Georgi.
Vendar možnosti za dokazovanja ni. Če se hočeš vključiti, moraš početi tisto, kar ti rečejo drugi. Tako mora mladi Georgi za vstop v neo-nacistično bando premlatiti turške turiste, katerim na pomoč pristopi prav Itso. Naslednji dan brata uvidita svojo napačno pot, a kaj ko alternativa ne obstaja.
Niti v pravem življenju Hristo Hristova, ki se je tako odlično vživel v vlogo Itsa. No, vživeti se niti ni rabil, kajti naturščik je igral le svojo življenje. Tudi po snemanju… zaradi prekomerne doze je umrl le nekaj dni po zadnjem udarcu klape. Ta film je posvečen prav njemu.

OCENA: 4

Vrhunci Cannesa 2010 - Carancho

CARANCHO - Pablo Trapero

"Argentinski triler je bil naknadno dodan v sekcijo "Un Certain Regard" in govori o pohlepnem odškodninskem odvetniku, ki v težavah drugih vidi svojo lahko pot iz dolgov"

ponedeljek, 3. maj 2010

Chloe


Naslov: Chloe - Leto: 2009 - Država: ZDA, Kanada - Žanr: Drama, Triler - Dolžina: 96 min. - Režija: Atom Egoyan - Igrajo: Julianne Moore, Liam Neeson, Amanda Seyfried, Nina Dobrev, Meghan Heffern - imdb

Atom Egoyan je s svojim novim filmom žalil inteligenco svoje publike. V strastni želji in iskanju primernega klona njegovega kritiško priznanega filma Exotica, je naletel na francoski Natalie. Erotični triler, ki ni dokončno splaval niti v roki ženske režiserke, kaj šele v rokah kanadskega Armenca. Dovolj bo le nekaj ogledov podobnih stvaritev iz 80-tih in že boste dokončno pogruntali ozadje tega Menage a troisa.
OK, da bi Egoyan nakazal pravi obraz za lepo fasado zapeljive blondinke, ni rabil klati zajcev. Že nekaj close-upov na izbuljene oči Amande Seyfried je bilo dovolj. Prav dekle iz Mamma Mia! je Nathalie..., pardon Chloe. Kurva s stilom, ki ve kaj njene stranke hočejo. Ena izmed njenih strank je tudi Julianne Moore. Uspešna ginekologinja, katera doživlja Deja Vu iz Far From Heaven ter zasluti nevernost svojega moža. Sumljivi SMS-i neznank slutnje le potrdijo.
Da bi se dokončno prepričala v laž njenega moža nabavi mlado Chloe, katera naj bi potrdila potrebnost Liama Neesona.
Seveda, filmu bi lahko bilo naslov tudi The Other Woman. Namreč, ob vprašanju ali ima moj partner afero ali ne, gre Moorova do skrajnih mer. Tako kot Neeson v The Other Man. Doktorca se teoretično sicer razume na orgazem, vendar njo najbolj vzburijo izpovedi Chloe in podrobni opisi erotičnih doživljajev z njenim možem.
Nadaljnjega zapleta ne bi rad tožaril... ampak, pomisel na ginekologinjo, katera bi si zaželela lezbičnih avantur, mi ni dalo miru.


OCENA: +2

Rewers


Naslov: Rewers (Reverse) - Leto: 2009 - Država: Poljska - Žanr: Komedija, Drama - Dolžina:99 min. - Režija: Borys Lankosz - Igrajo: Agata Buzek, Krystyna Janda, Anna Polony - imdb

Ob treh ženskah v hiši, se moškemu ne šteje dobro. Še posebej, če so to ženske iz treh različnih generacij. Babica, mama in hčerka. Eden izmed možnih vzrokov zakaj Sabina, tridesetletna sramežljiva založnica poezije, še vedno nima moškega ob sebi. Pa bi ga morala imeti. Vsaj tako sta prepričani njena mama in babica.
V povojni Varšavi se samska ženska šteje že kot greh. Logično, organiziranje snubcev se vedno sprevrže v katastrofo. Moški se raje napijejo, kot pa trezni zdržijo nadaljnje minute ženskega harema.
Rewers, letošnji poljski »oskarjevec« je situacijska komedija o ženski, ki bolj kot ob moškem uživa v klasični glasbi. Seveda, za romantiko tukaj ni prostora. Še posebej ne, ko se pojavi skrivnosti ter zapeljivi možakar, kateri raztrga sramežljivost Sabine do te mere, da se »iskanje« pravega moškega sprevrže v »skrivanje« napačnega trupla.

OCENA: 2


nedelja, 2. maj 2010

Les herbes folles


Naslov: Les herbes folles (Wild Grass) - Leto: 2009 - Država: Francija, Italija - Žanr: Drama - Dolžina: 104 min. - Režija: Alain Resnais - Igrajo: André Dussollier, Sabine Azéma, Emmanuelle Devos, Mathieu Amalric - imdb

“Prijazen starejši gospod s pogledom, ki ponazarja bolečino ali tragično preteklost... ” tako policist opiše upokojenega Georgesa, kateremu najdba denarnice spremeni monoton in dolgočasen način življenja.
Pravzaprav to povzročita dve fotografiji osebe, kateri ta denarnica pripada. Na prvi sliki je zobozdravnica resnega in zamišljenega obraza. Čisto nasprotje drugi fotografiji, na kateri je ženska v 50-tih nasmejana in vesela. Dejstvo, da se ta fotografija nahaja na pilotskem dovoljenju obsede Georgesa še bolj. Tudi sam je nekoč hotel zajahati letalo...
Alain Resnais se počasi bliža 90. letu, kar pa mu filmsko ne bi mogli pripisati. Še vedno lahko zasledimo njegove prepoznavne eksperimentalne prijeme, kjer se fikcija pomeša z realnostjo.
Kajti Georgesu za vrnitev denarnice ni dovolj le telefonska zahvala ženske. Ne, po njegovem si zasluži vsaj osebno srečanje z žensko, za katero je prepričan, da mu je usojena. Seveda, bolj se Georges kot stalker spreminja v “Monsieura Hirea”, bolj se ženska oddaljuje. Vse do policijske postaje…
Film, ki je kasiral tudi posebno nagrado režije na lanskem Cannesu je zelo enostavna zgodba, povedana na Resnaisov način. Ironični monologi protagonistov v presvetljeni sliki nam dajo vedeti o režiserjevi nameri “realnosti” situacije, ki se vedno bolj stopnjuje proti surealnosti, katere počasi zbegajo misli tudi nam. Je dogajanje resnično ali pa se vse to dogaja le v Georgesovi zmedeni glavi?

OCENA: 3

Vrhunci Cannesa 2010 - Autoreiji

Autoreiji - Takeshi Kitano

"Takeshi Kitano kot šef svoje majhne mafijske brigade, se znajde med vojno dveh velikih klanov jakuz. V svojem prepoznavnem slogu se Kitano kot neusmiljen mož s pištolo vrača k svojim koreninam – Violent Cop, Boiling Cop."

Outrage


Naslov: Outrage - Leto: 2009 - Država: ZDA - Žanr: Dokumentarni - Dolžina: 90 min. - Režija: Kirby Dick - Igrajo: - imdb

Če boste ob kakšnem političnem govoru Pahorja zaslišali iz množice glasove »Borut, ne skrivaj se v omari!«, si ne mislite, da se naš predsednik vlade igra otroške igrice, kjer en miži in šteje do deset, drugi pa se poskrijejo po raznih skrivališčih. Ne, te besede so morali slišati že mnogi ameriški politiki. Vsi tisti, ki so bili javno »obdolženi« homoseksualnosti. No, predvsem tisti, ki to kasneje nikakor niso hoteli priznati.
Heh, Washington je baje bolj gejevski kot sam San Francisco. Mnogi sedijo prav v kongresu. Vsaj tako pravi bloger Michael Rogers, ki se je samoiniciativno oklical kot lovca na čarovnice. Lovca na čarovnike, bolje rečeno. Po njegovem so vsi ti politiki, ki ob enem vedno znova volijo proti pravicam gayev, le navadni lažnivci in hipokriti. Zaslužijo si javno ponižanje.
Režiser Kirby Dick (This Film Is Not Yet Rated) jih najde skrite v tolikem številu, da mu uspe zapolniti tudi uro in pol dokumentarec. Poleg vseh upokojenih starčkov, me je lažni življenjepis guvernerja Floride Charlie Crista najbolj pritegnil. Prav on namreč velja kot najverjetnejši republikanski kandidat pri naslednjih predsedniških volitvah.

OCENA: -3

sobota, 1. maj 2010

100 naj... avstralski film

Zelo malo filmov iz Avstralije, ki so nastali pred letom 1970, se omenja kot dobre ali tiste, katere si velja zapomniti kot ene najboljših iz te države. Komaj s pojavljanjem novega filmskega vala in s prihodom režiserjev kot so Bruce Beresford, Phillip Noyce, Peter Weir ali Fred Schepisi se je avstralski film resneje začel pojavljati v filmskem svetu. Do danes je v Avstraliji nastalo ravno toliko število zanimivih filmov, da sem lahko brez pretiravanja zapolnil celotno stotko.
Tako so se na tej lestvici znašle nekoliko starejše klasike - Walkabout, The Last Wave ali The Chant of Jimmie Blacksmith, nekoliko novejše klasike - Romper Stomper, Strictly Ballroom ali Muriel's Wedding, nekoliko manj znani, vendar kultni - Long Weekend, Wake in Fright ali Hercules Returns, vsesplošno znani hiti - Mad Max, Crocodile Dundee ali Young Einstein, odlične komedije - Kenny, The Castle ali Bliss ter meni eni najboljših filmov, kar jih poznam - Lantana, Breaker Morant in Evil Angels (A Cry in the Dark). No, to jih je le nekaj... več pa v videu.

Zadnjič sem za skupino Thrice omenil kot mojo najboljšo tege zadnjega desetletja. Evo, tokrat grem še desetletje nazaj in se ustavim pri moji takratni naj skupini The Smashing Pumpkins.



Cairo Time


Naslov:
Cairo Time - Leto: 2009 - Država: Kanada, Irska, imipt - Žanr: Romantični, Drama - Dolžina: 97 min. - Režija: Ruba Nadda - Igrajo: Patricia Clarkson, Alexander Siddig, Elena Anaya - imdb

Verjetno je vsak izmed vas, ki je kdaj poletje preživel v čudovitem Egiptu doživel svoj »Cairo Time«. Čas, na katerega ne pozabiš nikoli. Tako kot to ne bo pozabila tudi Patricia Clarkson, ki si je po letih garanja kot urednica končno privoščila obisk svojega moža v Kairu.
Njen mož je diplomat ZN, katerega pa delo zaustavi v oddaljeni Gazi. »Počakaj me, pridem takoj,« ji obljubi po telefonu. Na srečo je Clarksonova dobila družbo v obliki domačina. Elegantnega in prijaznega moževega kolega, kateri s svojo šarmantno
stjo in izkušenostjo spominja na Eastwooda iz Najinih mostov. Seveda, če ženska ne bi bila tako samozavestno emancipirana, bi se v afero dala prepričati še »Pred zoro«. Kajti poželjivi pogledi potrebnih (predvsem mladih) Egipčanov naredijo žensko čisto zmešano. Če k temu dodamo še romantične sprehode ob dvorjenju samskega moškega se Clarksonova čisto »izgubi s prevodom«.
No, sedaj veste - Before Sunrise + Lost in Translation + Bridges of Madison County = Cairo Time. Vam manjka še nekaj »afriškega?«. Kaj pravite, če k temu dodam še The Sheltering Sky? To bi bil pravilno zastavljen r
ačun o ženskah, ki na dopustu ne morejo zdržati biti osamljene.

OCENA: +3