Tedenska izbira (17)

The Hunter

 

 Ko sem kolegom postavil vprašanje o tasmanskem tigru in letnici izumrtja te vrste, sem dobival same samozavestne odgovore, ki so krožili med 10.000 let, pa do milijonov let nazaj. Marsikateri verjetno ni niti vedel, kje Tasmanija sploh je, kar je le še eno potrdilo, da nas filmi včasih tudi kaj naučijo. Če bi kdo izmed kolegov namreč gledal nedavni Van Diemen's Land, bi vedel, da je to »nedotaknjen« otok na jugu Avstralije, kamor so nekoč pošiljali obsojence. Ob Lovcu sem se tudi jaz zopet nekaj naučil: zadnji primer tasmanskega tigra je umrl leta 1936 v nekem avstralskem živalskem vrtu, s čimer se mnogi optimisti sicer nočejo strinjati. Tako kot ne neka biotehnična korporacija, ki v želji, da najde še zadnji še živeči primerek, najame plačanca, lovca, Pet Detectiva Dafoea. Ta se v tej tihi, umirjeni in ledeno hladni (tudi ljudje) vukojebini počuti kot očim Gosling v Driveu, kar pa le pripomore k enemu najbolj čudovitih filmov zadnjega leta.(FILM TEDNA)

De Bende van Oss

 

Nizozemski gangsterski film najverjetneje diha pod zgodovinskim političnim ozadjem, ki se nas toliko niti ne tiče. Tudi z verskega stališča ne, v katerem so verniki oz. meščani mesta Oss razdeljeni med svoje - katoliki in ostale - protestanti. Kdor ni njihov, je avtomatsko proti njim in prav zaradi tega se držijo svojih zakonov. Zakonov, ki jih je napisal mogočni župan, katere pa prekrši lepa kelnarca s svojim ljubimcem. Nekaj domačih nominacij, stranska vloga za „Rundskop“ Matthias Schoenaertsa, to pa je tudi vse. 

If a Tree Falls: A Story of the Earth Liberation Front

 Ko pride čas nominacij za oskarje, se ameriška filmska akademija vedno znova obnaša kot kakšen obrabljen eko-hipi, ki s svojim glasom jasno in glasno protestira proti vsem nepravičnim vladam, pohlepnim kapitalistom in ostalim »od medijev zamolčanih« novic. A to le v dokumentarcu, seveda. V kategoriji, ki pač nima velikega pomena. Tu se da prednost sporočilu in ne kvaliteti. Sicer je večino dokumentarcev (tako kot vsak TV dnevnik) itak posnetih v smislu »ljudje uživajo v slabih in negativnih novicah, zato jim to tudi ponudimo«, pa vseeno … bi se včasih našlo tudi kaj boljšega.
If a Tree Falls je dokumentarni prikaz terorista, ki je lahko tudi dober terorist. Ja, tudi to obstaja. Njegove sabotaže, uničevanja lastnin in s protestiranjem proti krčenju gozdov, so le njegove dobronamerne besede za ohranjanje drevesa, ki jih neka oregonska lesna firma pridno podira. Člani ekstremistične skupine ELF (Earth Liberation Front) so rekli ne, prav tako roka zakona, ki skupaj z nami čaka na končno obsodbo enemu izmed članov. Oskar nominacija, kajpak.

Bróder

 Prav nič zanimivega se ne sliši več iz Brazlije. Stanje je celo tako dolgočasno in prazno, da sem se celo prisilil k ogledu kakšnega brazilskega filma. Izmed vseh maloštevilnih kandidatov, se je še najbolj svetil slumovski Bróder, ki naj bi me vsaj malo spomnil na dobre stare čase. Najverjetneje je tudi to razlog, zakaj se ob tem ponovnem srečanju starih prijateljev, ki jih je pot nanesla na različne smeri (od nogometaša v Španiji do nepomembnega gangsterja), nisem počutil zadovoljno. Cidade de Deus, Cidade dos Homens ali Linha de Passe so lestvico žal postavili previsoko.  

Albert Nobbs

 No, če si pa kdo letos res zasluži nominacijo za zlati kipec, pa je to sigurno Glenn Close. Česar se je Closeva sicer zavedela že pred začetkom snemanja, saj je v svojem producentskem/scenarističnem izdelku uporabila najbolj preverjeno formulo, ki kasneje prinaša nagrade – naredi se grdo! Ali še bolje, naredi se v moškega. Za ta nasvet sploh ni rabila vprašati kolegice iz filmov Boys Don't Cry, Transamerica, Yentl, Victor/Victoria ali The Year of Living Dangerously, kjer so vse po vrsti dobivale svoje nagrade in nominacije.
Glenn Close je Albert Nobbs. Mož, butler, služabnik, ki v svojih prostorih nekega prefinjenega hotela le čaka, kdaj ji/mu bo pozvonil milord. In to že 30 let! Hja, tako dolgo, da se več niti ne spomni ali jo rajcajo ženske ali moški ...