Nadaljujem s kratkim pregledom letošnjega festivala v Berlinu ...
White Deer Plain (Bai lu yuan)
Kitajec Quan'an Wang je že star znanec berlinskega festivala. Še več, iz Nemčije si je domov že prinesel dva medveda. Leta 2007 celo tistega zlatega, najpomembnejšega, najboljšega. Poleg konkurence, med katerimi bi izpostavil Die Fälscher, Irina Palm, La môme in še bi lahko našteval, je Tujina poroka presenetljivo zmagala. S skromno, minimalno zgodbo, je Wang prepričal žirijo, kar pa ne pomeni, da se bo zato Wang ponavljal. White Deer Plain je namreč epska, tri ure dolga zgodovina iz dobe kitajskega imperializma.
Captive
O filipinskem režiserju Brillante Mendozi smo se na tem blogu čisto spontano razpisali prejšnji teden, ko se je na naši televiziji predvajala njegova Klavnica. Stvar je kolego PaucStadta celo tako »razjezila«, da je o filmu Kinatay celo napisal nekaj besed. Mendoza ima potencial, o tem smo si bili na jasnem vsi. Vprašanje je le, kdaj ga bo dokončno razvil? Mu manjkajo zahodna sredstva, igralci? Mogoče v prejšnjih filmih (Serbis, Lola), sigurno pa ne v tem. Že ime Isabelle Huppert na najavni špici je dovolj tehten dokaz, da je Mendoza stopil eno stopničko višje. Prve slike ter izseki iz filma me spominjajo na Boormanov Beyond Rangoon, a se mi zdi, da bo politiko zamenjal terorizem. Kot ljubljenec publike v Cannesu, Mendozi v Nemčiji ne bo tako lahko, vseeno pa lahko preseneti …
Long men fei jia (Flying Swords of Dragon Gate)
Težko pričakovano čudo iz Kitajske se bo predvajalo izven konkurence. Še vedno pa obstajajo trije dobri razlogi, zakaj ta naslov spada pod »obvezne za ogled«. Prvič: pod režijo se je podpisal neumorni Hark Tsui, avtor klasik Once Upon a Time in China ali Time & Tide ( + nekaj Van Damme parodij - Double Team, Knock Off). Drugič: glavno vlogo igra Jet Li, ki ga zadnje čase kar malo pogrešamo v gledljivih produkcijah. Tretjič: Martial arts v 3D!
Ni komentarjev:
Objavite komentar