nedelja, 15. januar 2012

Top 10: svetovni Altman kloni

V naslednjih tednih bom v rubriki »top 10« kar nekoliko zatežil s tako-imenovanimi tujimi filmi. Po svetovnih Tarantino klonih, se bom tokrat ozrl še po drugem vplivnem ameriškem režiserju, ki je prav tako ustvaril svoj filmski pod-žanr. Ne bom rekel, da je Altman iznašel idejo o kratkih zgodbah, ki se povezujejo v en sam, dolgometražni film (glej izreden The Best Years of Our Lives, 1946), kjer glavni igralec sploh ne obstaja oz. jih je več, saj dobi vsak svojih pet minut, je pa režiser, ki je svoje uspehe našel prav v teh filmih. Od klasike Nashville, preko odličnega Short Cuts, pa vse do skrivnostnega Gosford Parka. Izraz »Altman film« je rojen.
Po smrti Altmana bo seveda na prestol Ensemble filmov, kot jih tudi imenujemo, stopil kdo drug. Izbira je velika, med vsemi pa izstopata predvsem Alejandro González Iñárritu (Babel, 21 Grams, Amores perros) in Paul Thomas Anderson (Magnolia, Boogie Nights). Oba dostojna naslednika. No, kandidatov je še veliko več. Po uspehu filma Crash, se je Američanom zmešalo. Vsi so naenkrat imeli preveč za povedati. Kar pa dela Hollywood, pa mora ostali svet ponavljati, tako je bilo vedno. Še sreča, bom rekel, kajti tudi drugod po svetu obstaja mnogo Altmanovih ljubiteljev, ki znajo kako se ustvari pravi poklon legendi. 

Za začetek pa bi vseeno naštel nekaj svežih, predvsem neodvisnih ameriških »Altman« filmov, ki bodo ta seznam zapolnili v eno obširnejšo listo. O mnogih sem že pisal, tako da je bilo potrebno le nekaj brskanja nazaj – tako na blogu, kot v moji glavi, za ostale naslove, pa boste že vi pomagali … Powder Blue, the Air I Breathe, Winged Creatures, Life Is Hot in Cracktown, The Burning Plain, Crossing Over, American Gun, The Dead girl, The Safety of Objects, Happy Endings, Shortbus, Ken Park, Nine Lives, Sidewalks of New York, Mother and Child… 


Historias mínimas (Argentina. O Carlosu Sorinu sem spregovoril že nekajkrat, prav ta film, pa me je k temu tudi pripravil. Na »minimalno« bi ob tem filmu lahko poudaril le na število zgodb znotraj filma, kajti teh je le tri.)Coeurs (Francija. Stari mojster Alan Resnais je leta 2006 dokazal, da mu leta pri filmskem ustvarjanje še vedno ne nagajajo preveč. Privatni strahovi v javnih prostorih, kot so za tuji trg prevedli Francozi, se začnejo, ko šest osamljenih duš hrepeni po ljubezni.) - Alles is liefde (Nizozemska. Ob božiču me je kar nekoliko jezilo, ko so Okornov Pisma sv. Nikolaju vsi primerjali z prazničnim Love Actually. Nihče s tem filmom, ki je žal tako spregledan, da ga najverjetneje ne pozna niti Okorn.) - Look Both Ways (na to »Altman« temo sem se spomnil, ko sem pred dnevi pogledal real time ensemble 2:37 (tudi priporočam). Tudi Look Both Ways prihaja iz Avstralije in tam je pobral tudi nagrado za naj film leta. No, naj avstralski film vseh časov pa je itak Lantana, ki prav tako vsebuje Altmanov vpliv)Yi yi (Tajvan. Zahtevna in dolgotrajna kronologija povprečne tajvanske družine. Nagrada za režiserja Edwarda Yanga (umrl leta 2007) v Cannesu.)Meduzot (Izrael. Tri različne zgodbe, treh različnih žensk, ki portretirajo sodobno življenje v Tel Avivu. Šele zdaj sem se spomnil na veliko boljši Ajami – obvezno preverite.) - Bure baruta (Srbija. Znan tudi kot Cabaret Balkan, prihaja s časov, ko je novi srbski film bil na vrhuncu. Ko so se snemali Rane ali Lepa sela lepo gore oz. , ko je po-vojna žalostna realnost doletela tudi Srbe. Prepletajoče zgodbe v Beogradu vidimo tudi v Žena sa slomljenim nosem.) Maldeamores (Portoriko. V Maldeamores se prepletajo tri kratke zgodbice. Zgodbe o ljubezni ali bolje rečeno: zgodbe o problemih, ki jih ljubezen prinaša. Gastarbajtera se vračata - producent Benicio del Toro, v eni izmed zgodb pa lahko uživamo ob Luisu Guzmanu.)Paha Maa (Finska. Kako bankovec lahko vpliva potek tvojega življenja, smo lahko videli že v Twenty Bucks (1993). No, stanje na Finskem je vseeno nekoliko bolj črnogledo, depresivno in tragično, kot to na ulicah New Yorka) - Fisshu sutôrî (Japonska. Apokalipsa, teroristi in pa punk komad, ki vse tri, navidez popolnoma drugačne zgodbe, tudi poveže.)

Za konec bi lahko naštevali in napolnili še dodatnih top 10. Če jih le omenim še nekaj: Gommora, Männerherzen, skandinavska četa z Fyra nyanser av brunt, Du Levande + Sånger från andra våningen, De ofrivilliga in Smukke mennesker, Paris

3 komentarji:

  1. Kaj pa 11:14? Meni je bil super!

    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda 11:14, njega sem sicer izpostavil prejšnji teden, pod Tarantino temo

    OdgovoriIzbriši
  3. Tvoje poznavanje filmov je neverjetno. kapo dol.

    OdgovoriIzbriši