Tedenska izbira (16)

Miss Bala

Ko sem zadnjič omenjal velik mehiški hit El infierno, sem bil prepričan, da bodo Mehičani v boj za tujejezičnega oskarja poslali prav to komedijo. Ampak ne, čisto nepričakovano se je kasneje na listi pojavila Miss Bala, ki pa, kot danes že vemo, nima več možnosti za osvojitev zlatega kipca. Kar je po svoje tudi logično in pričakovano. Lepotna kraljica Laura namreč nima skupnega prav nič z ameriško verzijo Miss »Bullock« Congeniality, pod katero se na imdb-ju prav tako pojavi oznaka akcija. V Mehiki se te zadeve vseeno odvijajo drugače. Predvsem s pomočjo zloglasnih kartelov, ki pravzaprav predstavljajo edini zakon v državi. Če hočeš postati najlepša, postani ena izmed njih … (FILM TEDNA)

The Artist

Kar 10 oskar nominacij za film, v katerem se ne izgovori niti besede? Je akademija čisto ponorela ali pa je le primanjkovalo primernih protikandidatov? Eno in drugo, bi rekel. Za tisto drugo, kamor so vključeni filmi kot Moneyball in kopico ostalih povprečnih filmov, smo si na jasnem verjetno vsi. Če se dovolj potrudim, pa vam tudi na prvo vprašanje lahko postavim vsaj 10 tehtnih odgovorov, zakaj se z mnogimi hvalospevi na račun Artista ne morem strinjati. Verjamem, da se z »originalen« ugotovitvijo strinjamo vsi, čeprav tega ne moremo popolnoma potrditi. Guy Maddin npr., drugače snemati sploh ne zna, nemi poklon pa smo lahko zasledili že v Shadow of the Vampire, da Mel Brooksa niti ne omenjam. Scenarij? Okej, če ta zgodba na prvo žogo koga vrže na rit, ga jaz raje osebno brcnem v rit, in to redno. Bodimo realni, no. Scenarij ni okvirna zgodba, scenarij je pravi dialog v pravem trenutku. Ko z besedami prelomiš dejanja. Saj ne pravim, glavni igralec Jean Dujardin ima karizmo in šarm, vseeno pa ne moreš biti najboljši igralec, če v filmu nimaš niti enega dialoga. Saj veste, kaj uniči naše slovenske igralce, kajne? Če k temu »igranju« dodam še X1.6 hitrost predvajanja, je končna slika verjetno jasna. Ste kdaj gledali grozljivko na 2X hitrosti? Učinek grozljivega se preprosto izgubi. Heh, če smo že pri grozljivkah: The Artist bi se moral prodajati pod Found footage kategorijo, a takrat bi oskarje zamudil za 80 let.

Terraferma

Če sem že pri oskarjih, bom s tem nadaljeval še pri tretjem tedenskem filmu, ki pa je, tako kot Miss Bala, vse možnosti za veselje že zapravil. Italijani so ta dopustniški, deloma globalizacijsko kritičen film, v svet poslali iz dveh razlogov: 1. Boljšega lansko leto niso posneli; 2. Tudi preko filma so hoteli opozoriti na problem masivnega priseljevanja beguncev in ostalih nesrečnih oportunistov iz Afrike, ki se je v zadnjih letih na italijanskih otokih drastično povečal. Tudi na otokih, ki so tako majhni, da se jih na atlas niti ne nariše, kot pravi mama ribiške družine, ki iz vode potegne nosečo črnko, katero pa bi po pravilih zakona, morali pustiti kar v vodi. Režiser Emanuele Crialese se je s priseljevanjem že ukvarjal (Nuovomondo), prav tako z življenjem na majhnem otoku (Respiro). Hmm,  Terraferma torej ni nič drugega, kot združitev obeh režiserjevih dotedanjih filmov.

Perfect Sense

 Režiser David Mackenzie (Spread, Hallam Foe) in Ewan McGregor sta enostavno za skupaj. En brez drugega ne delujeta. Komaj ko se združita, lahko uživamo. Tako je bilo z Young Adamom, tako je s tem filmom. Zanimivo, Mackenzie je v Ewana tako zaljubljen, da mu na filmu ne privošči ženske ali pa vsaj sproščene romance. Če med ljubeznijo ne stoji ravno Peter Mullan, se dobri razlogi za težave že najdejo. Nekaj, kot je npr. apokalipsa, ki pa ne nastane kot posledica H-bombe, kometa ali sončne eksplozije. Ne, to bi bilo prehitro. Ewan mora trpeti, trpi pa lahko le počasi, »brezčutno«. Tako bo začetek konca le izguba vonja in okusa, šele kasneje pride na vrsto slepota in gluhost. Če bi Ewan imel dobro razviti šesti čut, bi najverjetneje že od začetka držal roke stran od Eve Green, tako pa dobimo novo »Contagion« verzijo.

Présumé coupable

Présumé coupable ni enostavna zadeva. Je sodna drama, zaporniški film, drama o disfunkcionalni družini, predvsem pa borba enega človeka, obsojenega na propad. In to po krivem obsojenega, ali ne?  Tega vam ne bom izdal, lahko pa si preverite kar na Googlu, če v iskalnik vtipkate »največji sodni škandal v moderni dobi Francije …«.
Kriminalisti se na vratih družine s tremi otroki pojavi kar med nočjo, kajti njihova obtožba je zelo prepričljiva: »ata in mama, obtožena sta pedofilije!« Sledi obtoženčeva dolgoletna borba za pravico, ki ga je osupljivo zaigral (kilogrami so kar leteli iz njega) Philippe Torreton in tako McQueenovem Hungeru pljunil nazaj do Irske.