Tedenska izbira (15)

Bir zamanlar Anadolu'da

Kaj povedati o filmu dolgem slabe tri ure, ki se ne more pohvaliti niti z ambiciozno zgodbo. Da je dolgočasen? Niti malo, zdel se mi je celo prekratek. In če sem ravno pri »kratkem« … nekateri vidijo material le za kratki film, kaj šele epski, kot ga je posnel turški mojster Nuri Bilge Ceylan (Üç maymun, Iklimler, Uzak). Možno, ampak takrat ne bi dobili najboljši turški film vse časov, še boljšega od vojaškega Nefes. Na lanskem Cannesu je osumljenec, ki se ne more spomniti kam je zakopal svoj žrtev in se zato (skoraj v real timeu, dobra polovica filma se dogaja ponoči) s četo zaspanih in izmučenih predstavnikov zakona vozi po stepah Anatolije, že prepričljivo prepričal festivalsko žirijo, ki mu je nagrado žirije tudi namenila, sedaj pa se je spravil še na »tujejezično« akademijo. Držim pesti. (FILM TEDNA)

Kill List

Takole sem komentiral pod recenzijo filmskega kotička: “Joj, kakšna škoda za zadnjo tretjino. Kot če bi začel gledati drugi film, ki ga je režiral neki C-horor navdušenec. Očitno se Wheatley ni dovolj zavedal svoje kvalitete v razvoju likov in atmosfere, se bal, da bo za dober film zgodba o dejanski "kill listi" premajhna, premalo šokantna …” Popravil bi se le toliko: ne le bal, v pohlepnem lovu na kultni status filma, je dvema hitmanoma na vsak način hotel vriniti sam »kult«. 6 nominacij za britanske neodvisne nagrade.

Traktor, ljubezen in rock'n'roll

 

Če je Feri Lainšček že v romanu uporabil »Bosanca v Prekmurju«, je to storil v upanju, da bo zgodbo nekoč posnel prav Đurić. Verjamem da ni, zato je potem to bila le še ena stvar, ki si jo je Đuro moral prirediti za svoj primer. Tako kot poceni, minutne štose, kjer so svojo priložnost dobili vsi Đurovi osebni prijatelji. Vseeno, tako režiserju, kot scenaristu ne smemo zameriti. Oba sta svoj izdelek sicer nameraval skriti pred javnostjo, kar jima je tudi nekaj let uspevalo, vse dokler ni ljudstvo izrazilo svojo željo, kot to rad reče naš predsednik države. Heh, brez politike danes pač več ne gre, kar je verjetno razlog, da je zgodba postavljena 50 let nazaj. V čase, ko se ljudje niso navdihovali s politiko, ampak s traktorjem (Steyer – 60 konjev), ljubeznijo (Đuro + Tanja) in rock'n'rollom (s temi komadi bi Langa zmagala na Emi). Ne, ni vse tako hudo. Je tudi simpatično, sproščeno gledljivo, predvsem pa slovensko. To pa je za Đura najbolj pomembno.

The Innkeepers

V svojem prejšnjem filmu se je Ti West poklanjal grozljivkam iz poznih 70-ih in začetkov 80-ih. The House of the Devil je bil zadetek v polno, ne glede na predvidljivost oz. pomanjkanje domišljije. Tudi The Innkeepers je po svoje poklon. Poklon trenutno popularnim paranormalnim srhljivkam z duhovi. Problem je seveda, da pametne srhljivke trenutno ni, torej je The Inkeepers slabi rimejk še slabšega originala. Homage se je spreobrnil v parodijo. Če ne to, pa se je pojavil vsaj 20 let prehitro, česar pa ne bi mogel reči za začetek spooky elementov v tem filmu. Dobro no, tudi v odsluženem Shining hotelu se dolgo v film ni zgodilo nič, pa to vseeno ni vplivalo na srhljivo atmosfero. Sicer pa, kako naj sploh primerjam dva receptorska para-geeka z Nicholsonovo družino? Nemogoče, Here Comes Boring!

The First Grader

Čisto pričakovano, po predvidljivih, predvsem pa previdnih poteh se potepa ta »resnična zgodba s sporočilom«. Nisem še gledal filma, kjer bi se 84 letni starec želel vključiti v osnovno šolo, v želji do učenja branja in pisanja, pa vendar se ne morem znebiti občutka, da sem to že vse nekje videl. Ne ravno v kenijskem filmu, sigurno pa je film prihajal iz Afrike. Od tam, kjer (so) divjale državljanske vojne.

Sseo-ni

 

Pozor, Cosmopapi opozarja! Odsvetujem ogled frustriranim ženskam v srednjih letih, ki še vedno živijo v preteklosti in sanjajo o prihodnosti – prihodnost pa je že sedanjost! Možnost samomora je enostavno prevelika. Prav tako odsvetujem ogled vsem ostalim normalnim ženskam, ki se bojijo le za svojo perfektno šminko ali pa v žepu nimajo dovolj velikega števila robčkov. Sunny, korejski boxoffice hit, namreč vsebuje preveliko količino sentimentalnosti, odmerek kičaste žajfnice pa se premika na meji dovoljenega.  Kljub možnim stranskim učinkom, vam zdravnik Cosmo vseeno toplo priporoča ta, na trenutke tudi zelo zabaven in skrajno otročji, reunion odraslih žensk, prej znanih kot Cluelles Mean Girls from Grease!