Tedenska izbira (9)

Martha Marcy May Marlene

 

Končno sta lahko starša Olsen ponosna na igro svojega otroka. To kar sta igrali Mary-Kate Olsen in Ashley Olsen je bilo zadovoljivo le do njunih otroških let. Kaj več še nista uspeli pokazati. Vsaj ne to, kar je pokazala njuna mlajša sestra Elizabeth, ki igra to dolgo naslovno ime. Pri nas si dodatno ime dobil, če si šel v Partizane ali si se včlanil v tabornike, v Ameriki ti novo ime dodajo ob vpisu v sekto. Nekdo bi hiši, kjer je izgubljena Martha našla novo družino, rekel tudi komuna, a prvi kadri nam pokažejo, da se v tem prostoru dogaja kaj več, kot le druženje in petje ob kitari. Flešbeki nam bodo to dokazali… Največji optimisti vidijo film tudi pri oskarjih, črnogledi pa bodo to odločno demantirali s pripombo: »saj niti na Sundancu ni zmagal…« Heh, tudi Take Shelter ni. **** (FILM TEDNA)

The Art of Getting By

Prvenec Gavina Wiesena se vozi po tipični neodvisni najstniški cesti, na kateri ne srečamo veliko novih obrazov, zavojev in znakov. Fant se zagleda v punco (hčerka Erica Robertsa), ki stoji nekaj lig čez njega. Ker pa gre za indie filmček, kjer šteje predvsem intelektualnost in ne zunanjost, punca te pogleda vrača, ampak šele tedaj, ko se izpolnijo normativi za dolgometražni film. Sundance 2011. ****

Elena

Čeprav se filmi Andrea Zvyagintseva (Vozvrashchenie, Izgnanie) odvijajo v zelo počasnem tempu, režiserju vedno uspe uvesti tudi nekaj napetih triler elementov. Pa čeprav le za kratek moment… Tokrat se to zgodi v trenutku, ko (nova) žena izve, da njen premožen mož namerava veliko večino bogastva zapustiti hčerki iz prvega zakona. A takrat smo že pri koncu, do tja pa se kot vedno prebijamo zelo natančno, preštudirano in sofisticirano. Sundance 2012, še prej pa Un Certain Regard nagrada v Cannesu. ****

Puncture

Čeprav sem še letos gledal Captain America, je to Evansova vloga, po kateri si ga bom zapolnil. A le do naslednjega leta, kajti tej sodni, »posneto po resnični dogodkih« zgodbi, kjer se odvetnik bori za zakonsko uporabo varnih injekcij – tako za bolnike, kot za sebe (za sebe iz drugih razlogov...) -  manjka kar nekaj. ****

Få meg på, for faen (Turn Me On, Dammit!)

Kako delujejo podivjani hormoni najstnice, nam lahko pove le ženska. Prav zaradi tega je režiserka Jannicke Systad Jacobsen zelo direktna. Kot če bi moški snemal film o najstniku in njegovih seksualnih fantazijah. Logično, pri tem bi moški pretiraval. Za mlado Almo se fantazije razblinijo z besedami: »ob mene je drgnil svojega tiča.« Sicer pa, o čem drugem pa naj mlad človek razmišlja, če živi v najbolj zabačenem delu Norveške, kjer je edina povezava z zunanjim svetom telefon, pa čeprav tisti s plačljivo številko. ****