sobota, 24. december 2011

Tedenska izbira (11)


The Future


Ko po odbitem, čudaškem prvencu, kakor je to bil Me and You and Everyone We Know, sledi režiserjev drugi film, sem do tega vedno pesimistično naklonjen. Je lahko dober prvi film le začetniška sreča? Ali k uspehu pomaga predvsem dejstvo, da se režiser pojavi iz čiste anonimnosti, brez velikih pričakovanj na njegov izdelek in je zato gledalec lahko hitro zadovoljen? Ali pa gre res za svojevrsten ustvarjalen talent? Pred Mirando July je stal torej zahteven projekt. S svojim debijem si je namreč nabrala svojo publiko, ustvarila svoj kultni prostor in tega je bilo potrebno nadgrajevati.
Le slaba minuta je bila potrebna in igralka/režiserka me je s svojim nenavadnim humorjem zopet osvojila. Kakšno olajšanje. No, marsikateri se bo ob tem filmu olajšal predvsem na stranišču, z bruhanjem ali drisko. Tudi to bom razumel, kajti film vas bo v vsakem primeru ganil. Od vašega smisla za humor pa bo odvisno, na katero stran se bo nagib vlekel. **** (FILM TEDNA)
 
Le moine


Na slabe ocene pri imdb-ju se ne ozirajte preveč. Filmom, ki so posneti po knjižnih klasikah, ni lahko. Vsak privrženec knjige (svojo filmsko verzijo je spisal tudi Bunuel - 1972) bo na platnu našel nekaj primanjkljajev. Pa naj bodo še tako mali. Še sreča, da je Dominik Moll star filmski maček. Še en »drugačen« francoski obrtnik. Intimité, Lemming  ter predvsem Harry, un ami qui vous veut du bien se vsi po vrsti vrtijo okrog poželenja, potisnjenega globoko v notranjost duše glavnega (anti)protagonista. Tudi Vincent Cassel, kot priljubljeni menih v 17. stoletju, se bo tokrat moral upreti skušnjavi. Roža bo nosila ime Hudič. ****
Project Nim


Ameriška filmska akademija je že objavila ožji seznam dokumentarnih filmov, ki se bodo v začetku drugega leta potegovali za nagrado oskar. Na seznamu se je znašel tudi ta film, ki pa bi si nominacijo prislužil le zaradi tega, ker za dokumentarcem stoji James Marsh. Človek za oskarjevim Man on the Wire. Hmm, tip je fasciniran z majhnimi medijskimi senzacijami v 70. letih prejšnjega stoletja. Včeraj človek na vrvi, danes opica na drevi.
Z rojstvom šimpanza Nim, se je začel dolgoletni gverilski kvazi-eksperiment, v katerem naj bi opica odraščala isto kot človek, pri tem pa z znaki komunicirala s svojimi človeškimi brati in sestrami. Eh, dokumentarce »nazaj« ne maram. Preveč manipuliranja s strani ustvarjalcev. Not cute doku, kot to bo mogoče komu. ****
 
Red Dog


Težko si predstavljam gledalca, ki mu ta »pasji« film ne bi bil všeč. Feel-good tragika, z ravno dovolj prebavljivo mero kiča, da podobne Hachike, kot za šalo pospravi v žep. Sicer je tudi to resnična legenda o legendarnem psu, ki je prav tako dobil svoj kip, a dolgotrajno čakanje na svojega gospodarja je za rudarje iz outbacka le ena izmed njegovih nepozabnih dogodivščin.
V domači Avstraliji je film pobral vse nagrade, kar jih je možno osvojiti, trenutno pa dela na tem, da postane najboljši pasji film vseh časov. +3 ****
 
Life, Above All


Vsakega, ki za ogled tega filma ni prepričal podatek, da bo ta južnoafriški film poskušal naslediti podoben Yesterday (revščina in aids v slumih + mama/hčer odnos), ki je pod svoje ime že vpisal oskar nominacijo, se je na Life, Above All zopet spomnil prav te zadnje dni. Namreč, priznani filmski kritik Roger Ebert objavi ob koncu leta svojo listo najboljših filmov in na tem seznamu se je znašel tudi ta primerek. To sigurne nekaj pove o kvaliteti samega filma, ne pa veliko, saj so se na tem seznamu filmov znašli tudi sila povprečni Terri, The Whistleblower ali Another Earth. Dobra dvojka. ****

2 komentarja:

  1. The Whistleblower omenja po svoji 20-ki ... ampak saj ne vem, kakšen je, nisem videl. Za Terrija bi se strinjal.

    Na svoj seznam bi pa jaz zdaj dal La piel que habito na seznam, Almodóvarja. :) Resnično stajliš in duhovit. Ljubezen je Antoniu v pogubo. Se zaljubi v svojo žrtev, ona mu pa seveda nikoli ne odpusti.

    OdgovoriIzbriši
  2. Life, Above All se je predvajal tudi na Ebert festivalu in od tod je Roger vse skupaj bolj objektivno ocenjeval.
    Uf ,novi Almodovar pa ne. Saj ne, da se njegovi filmi kaj razlikujejo med seboj, ampak tale pa res negativno iztopa. Almodovara še danes nisem pogruntal. Ali se le dela, da je najslabši režiser vseh časov ali pa to mogoče res je? Ali so njegove scene namerno tako umetne ali pa je le pomanjkanje domišljije? Ali so dogajanja/dialogi namerno podobni Esmeraldi in ostalim venezuelskim zadevam ali pa je vse to le parodija na soap opero? Da o igralcih niti ne govorim... Okej, to so njegove fore, tudi s homoseksualno tematiko, ampak mnogokrat je že dokazal, da zna to svojo stvar izpeljati odlično, tokrat mu pač nisem nasedel.

    OdgovoriIzbriši