Naslov: Technotise - Edit i ja (Technotise: Edit & I) - Leto: 2009 - Država: Srbija - Žanr: Risanka, Znanstveno-fantastika, Triler - Dolžina: 100 min. - Režija: Aleksa Gajić - Glasovi: Sanda Knežević, Nikola Đuričko, Nebojša Glogovac, Marija Karan - imdb
To kar je uspelo Aleksa Gajiću in njegovim kolegom je sigurno za pohvaliti. Ustvarili so nekaj, kar še v Srbiji ni bilo. Pravzaprav sta jim uspela dva podviga – naredili so prvi srbski animirani celovečerec in prvi srbski sci-fi film. Jasno, če hočeš posneti vratolomne futuristične akcije, lebdeča plovila in pa govorečega zajca, si ga moreš pač narisati. Za specialne efekte denarja ni.
Ob Technotise - Edit i ja in njegovi optiki sicer ne bomo padali v nezavest, ampak dolgoletni trud se filmu pozna. Za tehnične dosežke bomo torej morali povzdigniti palec navzgor. No, tudi za zgodbo ga ne moremo in ne smemo obrniti v drugo stran. Priča je sila kompleksna, za risanko presenetljivo globoka. Vplivi Matrice ali še bolj Johnny Mnemonica se poznajo, vendar ne motijo.
Še najbolj se na te ameriške sorodnike spomnimo, ko si študentka Edit v roko vsadi čip sumljivega porekla. Hja, čip, ki zopet izboljšuje spomin, katerega pa Edit rabi za uspešno opravljanje izpita. Kot vemo, tujek v telesu pa še nikoli ni bila dobitna kombinacija. Editin čip se namreč v bližini avtističnega genija začne prebujati in živeti po svoje. Skrivnostna formula, ki se pojavi pred študentko ne ustvari evolucijsko revolucijo le v Beogradu leta 2074, ampak tudi v Beogradu leta 2010. Filmsko, seveda.
OCENA: 3
To kar je uspelo Aleksa Gajiću in njegovim kolegom je sigurno za pohvaliti. Ustvarili so nekaj, kar še v Srbiji ni bilo. Pravzaprav sta jim uspela dva podviga – naredili so prvi srbski animirani celovečerec in prvi srbski sci-fi film. Jasno, če hočeš posneti vratolomne futuristične akcije, lebdeča plovila in pa govorečega zajca, si ga moreš pač narisati. Za specialne efekte denarja ni.
Ob Technotise - Edit i ja in njegovi optiki sicer ne bomo padali v nezavest, ampak dolgoletni trud se filmu pozna. Za tehnične dosežke bomo torej morali povzdigniti palec navzgor. No, tudi za zgodbo ga ne moremo in ne smemo obrniti v drugo stran. Priča je sila kompleksna, za risanko presenetljivo globoka. Vplivi Matrice ali še bolj Johnny Mnemonica se poznajo, vendar ne motijo.
Še najbolj se na te ameriške sorodnike spomnimo, ko si študentka Edit v roko vsadi čip sumljivega porekla. Hja, čip, ki zopet izboljšuje spomin, katerega pa Edit rabi za uspešno opravljanje izpita. Kot vemo, tujek v telesu pa še nikoli ni bila dobitna kombinacija. Editin čip se namreč v bližini avtističnega genija začne prebujati in živeti po svoje. Skrivnostna formula, ki se pojavi pred študentko ne ustvari evolucijsko revolucijo le v Beogradu leta 2074, ampak tudi v Beogradu leta 2010. Filmsko, seveda.
OCENA: 3
Ni komentarjev:
Objavite komentar