The A-Team, Repo Men, Date Night, Clash of the Titans, The Losers

The A-Team
Niti enega dela te popularne serije iz 80-tih še do danes nisem gledal. Dlje kot do hirokeze črnca nisem prišel nikoli. Še za helikopter ne vem, če mi je znan od tukaj ali iz Selleckovega Magnuma. Okej, zaradi samega naslova »A-Team« je bilo jasno, da so na delu zopet neki specialci, kjer je vsak mojster svojega faha, skupaj pa sestavljajo nepremagljivo celoto. Po filmu si sedaj serije še bolj ne želim. Vem, da ne more biti boljša. Delovala bi le s pomočjo nostalgije, katere pa pri meni ni. Razumem pa vse kritike ki pravijo, da se ta moderna različica ne more kosati s kultom. Če nič drugega – film ponuja vse tisto, kar je hotel dati The Losers, pa mu v nobenem primeru ni uspelo. OCENA: 3

Repo Men

O filmu sta že pisala Goodfella in Filmoljub. Oba sta se ob filmu jezila predvsem na velike scenarijske luknje in na par nelogičnosti v znanstveno-fantastiki, kar jima moram dati za prav. K temu bi dodal še nepotrebno »družinsko« življenje Lawa in pa otrok, ki med filmom čisto izgubijo na pomenu.

Vseeno, s filmom nisem razočaran, a jasno je, da Repo Men ne bo postal kulten, kot je to uspelo filmu Repo Man. OCENA: 3

Date Night
Date Night je do sedaj najboljši film, kar jih je posnel režiser Levy. Te zasluge pa si ne more zapisovati le sebi. Sploh ne sebi, ampak dvojici Carrel/Fey. Čeprav meni ne ravno simpatična igralca, sta s svojimi stand-up izkušnjami improvizacije rešila marsikateri štos. Mnogokrat kar mimo scenarija. OCENA: 3

Clash of the Titans

Kot če bi še enkrat gledal Percy Jacksona, le da tokrat niso izrezali krvavih in naslinih scen. Škoda, na njega sem pred časom stavil veliko, zato je razočaranje logično. OCENA: 2

The Losers
Pazi to! Na zadnji strani DVD-a tega filma ni kratek opis vsebine, ampak sporočilo za javnost, ki se glasi takole:

Spoštovani ljubitelj dobrega filma,

Naša filmska družba se zaveda umetniško pomembnost filma, predvsem pa možnost vpliva filma na gledalca – duhovno in izobraževalno. Zavedamo pa se tudi želje povprečnega gledalca, ki v filmu še vedno vidi le golo zabavo. Sprostitev, ob kateri se pozabi na vsakdanje težave. S filmom The Losers smo želeli doseči delavnega človeka, ki po naporni službi pride domov, se s čipsom v roki uleže na kavč ter pred televizijo odklopi možgane. Ne delno, popolnoma. Najmanj kar gledalec hoče pred filmom, je študiranje in napenjanje malih sivih celic - vse to, kar je ure moral početi v službi. Vsak, ki bo kritiziral butasto idejo filma, ki je ob tem še porazno, neizvirno in še bolj butasto posneta, in ki bo iskal vsaj malo sporočilo filma, se mora tako zavedati, da film ni posnet njemu. Namenjen je tistemu, ki v Apocalypse Now in drugem delu Rambota vidi le vojaški film v Vietnamu. Nič več in nič manj.

Na pomoč! Ne gre mi v celoti izklopiti vseh možganov! Kaj pa zdaj? OCENA: 1