Naslov: Panique au village (A Town Called Panic) - Leto: 2009 - Država: Belgija, Francija - Žanr: Risanka, Komedija, Avantura - Dolžina: 75 min. - Režija: Stéphane Aubier, Vincent Patar - Glasovi: Stéphane Aubier, Jeanne Balibar, Nicolas Buysse - imdb
Panique au village je tiste vrste film, ki si bi ga vsak z malo trde volje in dela lahko ustvaril sam. Poleg tega bi potrebovali le še dve stvari – fotoaparat in pa poceni plastične figurice, katere se še sigurno kotajo nekje po vaših predalih, kamor ste shranili stvari iz otroštva. Nekaj podobnega smo sicer lahko že videli, ali vsaj spoznali da je mogoče, ko smo na Youtube lahko pogledali odličen Lego filmček slavnega Požigalca. Stop-motion z dobrimi, starim Lego kockami.
Dobro no, ustvarjalca Patar in Aubier sta verjetno uporabila nekoliko naprednejšo obliko tehnologije, kot pa fotoaparat, sta pa ubrala cenejšo verzijo pri svojih figurah. Indijanec, kavboj in pa konj, so namreč najcenejša oblika teh vrst igrač. Plastika iz Kika ali podobnih 1 Euro smetišč. Kitajska roba, ki si ne zasluži niti imena.
Tako so Indijanec, kavboj in konj le Indijanec, kavboj in konj – brez imena. Najboljši prijatelji, ki skupaj živijo v hiši, se prepirajo kdo se prvi gre tuširat, surfajo po internetu in si ob rojstnih dnevih kupujejo darila. Hja, če kavboj in Indijanec ne bi imela iste pameti kot Pat in Mat iz A je to! Ob rojstnem dnevu konja, sta pozabila kupiti darilo. Roštilj je že fina stvar, ampak potrebno bo nakupiti opeke. Seveda, prava panika na vasi se lahko začne, ko prijatelja namesto 50 opek naročita 50 milijon opek.
Hmm, če bi rekel „Toy Story“, bi se zlagal. Ta zgodba igrač presega samo formulacijo „zgodbe“. Ne le da sta Patar in Aubier vrnila k igračam, k otroštvu. Ne, tudi njuna domišljija je podobna otroku. Neskončna, na trenutke absurdna in bizarna, kjer je mogoče prav vse. Tudi ljubezen.
OCENA: +3
Panique au village je tiste vrste film, ki si bi ga vsak z malo trde volje in dela lahko ustvaril sam. Poleg tega bi potrebovali le še dve stvari – fotoaparat in pa poceni plastične figurice, katere se še sigurno kotajo nekje po vaših predalih, kamor ste shranili stvari iz otroštva. Nekaj podobnega smo sicer lahko že videli, ali vsaj spoznali da je mogoče, ko smo na Youtube lahko pogledali odličen Lego filmček slavnega Požigalca. Stop-motion z dobrimi, starim Lego kockami.
Dobro no, ustvarjalca Patar in Aubier sta verjetno uporabila nekoliko naprednejšo obliko tehnologije, kot pa fotoaparat, sta pa ubrala cenejšo verzijo pri svojih figurah. Indijanec, kavboj in pa konj, so namreč najcenejša oblika teh vrst igrač. Plastika iz Kika ali podobnih 1 Euro smetišč. Kitajska roba, ki si ne zasluži niti imena.
Tako so Indijanec, kavboj in konj le Indijanec, kavboj in konj – brez imena. Najboljši prijatelji, ki skupaj živijo v hiši, se prepirajo kdo se prvi gre tuširat, surfajo po internetu in si ob rojstnih dnevih kupujejo darila. Hja, če kavboj in Indijanec ne bi imela iste pameti kot Pat in Mat iz A je to! Ob rojstnem dnevu konja, sta pozabila kupiti darilo. Roštilj je že fina stvar, ampak potrebno bo nakupiti opeke. Seveda, prava panika na vasi se lahko začne, ko prijatelja namesto 50 opek naročita 50 milijon opek.
Hmm, če bi rekel „Toy Story“, bi se zlagal. Ta zgodba igrač presega samo formulacijo „zgodbe“. Ne le da sta Patar in Aubier vrnila k igračam, k otroštvu. Ne, tudi njuna domišljija je podobna otroku. Neskončna, na trenutke absurdna in bizarna, kjer je mogoče prav vse. Tudi ljubezen.
OCENA: +3
Ni komentarjev:
Objavite komentar