Terminator Salvation

Še zdaj pomnim besede nekega modrijana, ki se je tam nekje v letu 85', v polni kinodvorani, v trenutku, ko si je Švarceneger pred ogledalom z nožem operiral svojo uničeno oko, naglas zdrl “NEKAJ MU JE V OKO PADLO! (beri: mušica)” Takrat, ko bi cela dvorana morala zgražati ob Terminatorjevih posegih, se vsi gledalci na glas zasmejimo.
Še danes moja priljubljena anekdota…. Seveda, obvezno povedana v našem kmečkem narečju.
Ampak ljubitelj Terminatorja nisem postal takrat. To sem postal že v uvodni špici podprto z legendarno glasbo, ki pa jo v zadnjih dveh delih meni iz neznanega vzroka prezirajo. Hja, tokrat so nabavili celo genija Elfmana, ki naj bi to praznino po svojih močeh zakrpal. No, čez tisti komad ga itak ni…
Da je Terminator eden mojih najljubših filmov pove že dejstvo in številka mojih ogledov prvega dela. V časih, ko je kraljeval VHS, sem si ta kultni Cameronov kao-prvenec posnel kar iz ORF1. Od tistega poletja 85', pa do danes sem ga gledal preko 30X. Nič manjše število ni bilo z drugim, prav tako odličnim delom. Razočaranje ob tretjem je bilo logično, še vedno pa je Terminator ostal “moj film”.
Celotna ideja novega filma ni bila slaba. No, zgodbe pravzaprav sploh ni. Film bolj izgleda kot TV pilot v kakšno sci-fi nadaljevanko. Med drugim je v zgodbo vpleten tudi Connorjev oče Kyle (Anton Yelchin), junak prvega dela, le da je tukaj še najstnik.
Če Connor hoče obdržati svoj obstoj, preprečiti konvertiranje v prah, ga mora seveda rešiti iz krempljev mašiniziranega Skyneta. Najti bo treba “stop” tipko. To pa ja ima vsaki stroj…
Akcijskih prizorov ne manjka. Ogromno jih je. Efekti so na nivoju. Podiranje stavb, streljanja, preganjanja in drugih dobrot je toliko, da moraš prekleto paziti, da sploh ugotoviš, da je naš Connor srečno poročen mož v pričakovanju naraščaja (peti del postavljen 15 let naprej?).
Bale je v vlogi Connorja le ime. S to potezo nas Hollywood pomiri “ja, tu se obrača veliko denarja in ne, to ne bo B – film…”. Pomislil bi celo, da je Bale dobil vlogo robota. Vedno iste fraze in parole skozi statično igro. Še na "I'll be back" se je spomnil. No, pravo vlogo robota je dobil nekdo drug. Robot s srcem. Kot v Universal Soldiers je Sam Worthington postavljen pred vprašanjem. Naj bom Van Damme (dober) ali naj bom Lundgren (slab)? Kajti spomin mu šepa. Spomni se le na Alice in Chains in njegovega brata. Hja, tako pač je, če umreš že davno…
Na žalost, se ubogi McG (kakšno je to sploh ime?) čisto izgubi v zadnjem delu filma. Zgodbo, kjer so vpleteni trije pomembni karakterji, pač ne moreš končati v dobri uri in pol. Za tako pričakovani film, bi vsaj dve uri bile najmanj, kaj nam lahko ponudite, dragi gospodje. No, v podobnih trenutkih, ko je McG že izgubljal vajeti in nadzor nad svojim filmom, nam je v Čarlijevih angelčkih prikazal skoraj golo Demi Moore (smo z lahkoto prebavili). Tokrat nam je hotel vriniti golega digitalnega Arnija, kar pa je izpadlo le smešno in patetično.
Ja, homagejov je bilo kar nekaj. Od “You Coul'd Be Mine”, pa do mutavega otroka, na las podobnega tistemu skodranemu bumerang punkerju iz Mad Maxa 2. Naj živi apokaliptični svet.
Da bomo tudi ob novem delu nergali, je jasno. Upravičeno? Ja in ne. Še vedno bom ostal velik ljubitelj te frančize in tudi petega dela se že veselim. Ja, o tem lahko že z zagotovostjo govorimo, še posebej po solzavem žrtvovanem koncu. Hmm, le kako menjati človeka v režijskem stolčku. Verjetno edini problem Terminator Salvation. Menjava McG-ja bi bila odrešitev.
Zanima me, kaj si bom raje čez dvajset let zopet zavrtel? Ali bom raje lezel do 40-tke s prvim delom ali pa si bom raje privoščil ta akcijski spektakel, kateremu do svojih “vsemogočnih” predhodnikov ne manjka prav veliko. Le razvajeni smo preveč. R: McG

OCENA: -4