Nikoli nisem niti bil ljubitelj knjig Dana Browna, zato razočaranje na Da Vincijevo šifro ni bilo veliko. Povprečen film posnet po povprečni knjigi. Bolj mi je bilo žal za izgubljen čas nadarjenega režiserja Rona Howarda. Frost/Nixon bi lahko dobili že pred tremi leti, namesto Angelov in Demonov pa bi sedaj lahko gledali Bashir/Jackson.Mnogi so mnenja, da je Howardu tokrat bolj uspelo. Čeprav se je spretno umaknil oz. le nakazal Brownovo kritiko na katoliško cerkev, se je z Angeli bolj približal napetosti in misteriju romana.
Tokrat se je zbrala vsa Evropa. Od Angležev (McGregor), Nemcev (Müller-Stahl), Dancev (Kaas), Švedov (Skarsgård), Italijanov (Favino) do Izraelk (Zurer). No, še vedno je glavni Američan. Tom Hanks je ponovno polizal svoje dolge lase nazaj in razkrival simbole in umore. Kajti tokrat gre zares.
Papež je umrl (še enkrat Janez). Kdo bo njegov namestnik, se še ne ve. Glavni štirje kandidati so namreč ugrabljeni. Še več, neznanec je napovedal javno smrt vsakega, ob polnoči pa bi naj super bomba uničila Vatikan. Začne se lov za časom, pri katerem sta Hanks in njegova nova pomočnica vedno za sekundo prepozna. Profesor Langdon, drugič razmišljaj tudi za dve uri naprej…
Dolgometražni triler, ki bi rad bil neprenehoma našpanan in napet, vendar se zaradi lukenj, ki si jih režiser sam nepotrebno izkoplje, izgubi v samo-parodiji.
Tisti, ki so oboževali knjigo, bodo film seveda popljuvali (joj, koliko važnih stvari so izpustili…). Tisti, ki niso vedeli, da sploh obstaja kakšna knjiga, bodo nad filmom zadovoljni. Jaz in verjetno še nekateri, pa bomo rekli “povprečen film, posnet po povprečni knjigi.” R: Ron Howard
OCENA: +2
Ni komentarjev:
Objavite komentar