Mad Max: Fury Road
Tudi ta naslov se je ponovno prestavil na drugo leto. Res ne vem, kaj se dogaja z Millerjem … Tako sem bil namreč razočaran že lansko leto: "To pa ni lepo. Šele pred kratkim so fantje iz produkcije objavili novico, v kateri so naznanili premik datuma premiere na leto 2014. Dobro no, na povratek Rockatanskyja smo čakali 17 let, zdržali bomo tudi še eno leto. Na dveh najpomembnejših mestih se je zgodila (le) ena sprememba. Režiser Miller ostaja isti, zato pa bo manjkal Gibson. Pa kaj, najboljša možna izbira Tom Hardy si je do zdaj že ozdravil prehlajene glasilke, za katerimi je bolehal med snemanjem Batmana. Sicer pa, bolj je Max tiho, bolj je Mad. Aja, sem kdaj že omenil, da je Mad Max 2 moj najljubši (ne najboljši) film ever?“, kot zgleda, bom moral zdržati še eno leto – če ne še več.
O novem Allenovem filmu se še ne govori na veliko. Starec je enostavno prehiter za vse, ki bi mu radi sledili. Ko komaj uspemo preveriti "najnovejšo" mojstrovino legende, izvemo še isti trenutek, da je že "stara", neaktualna. Iz prvih fotk je razvidno, da se zgodba odvija v preteklosti (baje v 30-ih letih prejšnjega stoletja), po najnovejših podatkih pa je znan tudi kraj dogajanj in sicer Azurna obala.
Ne, to ni tisti najnovejši Pacino s Katarino Čas. Tega režira David Gordon Green in je zato v prednosti pred debitantom (Dan Fogelman), ki režira Katarinin film Imagine. Green počasi prihaja k sebi. Žal zadnjega, ki ga je zvaril skupaj s Cageom, še nisem videl, a prve kritike so pozitivne. Še boljše kot za Prince Avalanche, ki ga je Green prav tako posnel lansko leto. Al Pacino bo A.J. Manglehorn, mož z umazano preteklostjo.
Druga kolaboracija med Cronenbergom in Pattisonom (Cosmopolis), ki se tam spodaj na tleh mečka z Mio Wasikowsko. Po vseh teh letih bo za Cronenberga to prvi film, ki ga snema na ozemlju ZDA. Najbrž zaradi tega, ker bo Maps to the Stars satira s pogledom na holivud. Da se bo film res držal svojih "žalostno, a resnično" obljub, nam pove že podatek o igralki Carrie Fisher, ki bo (kot vedno) igrala le samo sebe.
Vsaj kar se tiče iz vidika finančnega zaslužka na domačih tleh, se Mea Culpa res ne rabi sekirati. To brezskrbnost si je Fred Cavayé zaslužil z uspehi, ki jih je v preteklih letih užival z Pour elle in À bout portant. Cavayévi intenzivni trilerji predstavljajo vse tisto, o čem Luc Besson v njegovih produkcijah lahko le sanja. V Mea Culpa bo režiser združil oba glavna igralca iz obeh preteklih filmov (oba vidimo spodaj). "Bivši policist hoče na vsak način zaščititi sina, ki je priča nekemu zločinu. Pri tem mu bo pomagal bivši partner ..."
Če ste na ta blog pokukali kdaj tudi v preteklosti, ste med drugim občasno lahko zaznali moje lobiranje naslova, ki je najbližji sorodnik odličnega, "enodnevnega" Before Sunrise. Ne, to ni Dogfight, niti Medicine for Melancholy, The Quiet City, 10 Items Or Less ali Cairo Time. Ta čast je vedno pripadala filmu In Search of a Midnight Kiss, ki ga je Alex Holdridge posnel leta 2007. Za svoj novi film je torej rabil kar sedem let. Sedem let preveč za: "Neuspešnega pisatelja, ki se zaplete s plesalko iz Evrope."
Italijanskega režiserja Nannija Morettija, sicer dobitnika zlatega leva za dramo La stanza del figlio, to leto ne bomo videli v Cannesu. Za kaj takega, mu bo enostavno zmanjkalo časa, saj se je snemanje začelo komaj ta mesec. Moja mama bo delno avtobiografska drama, v glavni vlogi pa bomo lahko občudovali Margherito Buy, ki je z Morettijem sodelovala že pri zadnjih dveh (Habemus Papam in Il caimano) njegovih filmih.
Midnight Special bo že četrto (Shotgun Stories, Take Shelter, Mud) sodelovanje med režiserjem Jeffom Nicholsonom in igralcem Michael Shannonom. Težko bi izpostavil njuno najboljše skupno delo, kajti prav vsi filmi so tista leta izstopali iz povprečja. Prve bojazni o Nicholsonovem preklopu na fantastičen žanr, so bile nekoliko pretirane. Že res, da trenutno ob filmu lahko še vedno zasledimo "sci-fi" oznako, a prepričan sem, da nam bo dvojec spet pričaral tisto znano, domačo ruralno pristnost, pa naj ima Shannonov (ali pa bo Joel Edgertonov?) sin še tako posebne super moči.
Ne, ne bo govora o Playboyjevem dekletu s koledarja, ampak o novi predelavi igre Augusta Strindberga, ki je svoj film že dobila pred 15 leti. Takrat je Miss Julie (Jessica Chastain) zapeljevala Petra Mullana, tokrat bo tarča Colin Farrell. Prihajajoči film mi ne premakne niti ene navdušujoče celice, še edino kar me mika je pogled na režiserske sposobnosti Bergmanove nekdanje muze Liv Ullmann.
Tudi pri tem naslovu sem na kratko namrdnil čelo. Mike Leigh (Secrets & Lies, All or Nothing) in biografija slikarja? Sliši se tako predvidljivo in šablonsko. Okej, tudi odlična Vera Drake bi lahko bila neke vrste biografija in tudi Timothy Spall, ki bo upodobil gospoda Turnerja, je nekoč že igral v sijajni biografiji o zadnjem rablju (The Last Hangman), a to ni Mike Leigh, kot ga ljubimo. Upam, da se motim ...
Kaj pa je bilo to? Redkokdaj me napovednik tako odvrne od ogleda filma. To, kar vidimo v trailerju, sploh ni Darren Aronofsky, ampak slaba mešanica med Waterworldom in No Escape. Vso biblično ozadje Noeta, kot prvega okoljevarstvenika (besede Aronofskega), poznate, zato vam raje ponudim aktualno ozadje te epske zgodbe: http://www.siol.net/scena/film/novice/2013/10/aronofsky_in_paramount_se_ne_strinjata_glede_vizije_filma_noah.aspx
Jaume Collet-Serra je zaljubljen v Liama Neesona. Še bolj v Neesonov Taken, ki ga Collet-Serra na vsak način hoče posneti. Prvič sta skupaj poskušala leta 2011 s trilerjem Unknown, letos bosta vajo ponovila kar dvakrat. Prvič z Non-Stop, ki se bo odvijal le na potniškem letalu, drugič pa z Run All Night, ki bo tematsko ciljal celo na kultnega Leona.
Ni komentarjev:
Objavite komentar