torek, 7. januar 2014

Filmi v letu 2014 - 3. del

Far from the Madding Crowd

Thomas Vinterberg je nekoč (It's All About Love ) že odjadral za obilnejšim kruhom - in se opekel. Takrat si je to prislužil z Dogma klasiko Festen. Danes s filmoma Submarino ter predvsem z Jagten. Ne bom govoril o rimejku Schlesingerjevega filma iz leta 1967, temveč bolj o novi adaptaciji romana Thomasa Hardyja (Tess, Jude). In prav tu vidim problem - Vinterberg ne bo sodeloval z njegovim scenaristom Tobiasom Lindholmom. Škoda, prav rad bi gledal še eno močno dramo, kot pa romantiko postavljeno slabi dve stoletji nazaj.
 

Foxcatcher

"Za razliko od Akademije, pa se sam ne štejem pod pristaše Bennetta Millerja. Njegov prvenec Capote je sicer bil soliden (predvsem zaradi izjemnega Hoffmanna), kar pa ne bi mogel trditi za bejzbolski Moneyball. Foxcatcher spada pod tiste znane, resnične zgodbe, kjer je (tragičen) konec že znan, pa vendar je zgodba tako fascinantna, da jo je še kako dobrodošlo prenesti na veliki ekran." Tako sem o tem filmu pisal že lansko leto ... Film je končan že zdavnaj, a se pri Sonyju še ne morejo odločiti, kdaj bodo film lansirali v kinodvorane. So se bali poloma (glede na pričakovanja) pri nagradah (glej lanski Gangster Squad), ki bi posledično lahko uničil zaslužek?




Frank

Pod to čudno pojavo, kot jo vidite spodaj, se skriva Michael Fassbender. Fassbender bo Frank. Skrivnostni vodja ekscentrične pop skupine, h kateri se priključi tudi mladi glasbenik Jon (rdečelasec iz About Time). Za irskega režiserja Lennyja Abrahamsona bo to četrti celovečerni film in prvi z zvezdniki (zraven še bo Maggie Gyllenhaal) igralskega posla. Prvi občutki ob Franku so pozitivni, zato sem prepričan, da bo Abrahams nadaljeval tam, kjer je končal z Garage in What Richard Did.
 

Fury

Če boste še kaj poguglali glede tega filma, boste ob tej spontani fotografiji ekipe, lahko našli tudi eno z Bradom Pittom. Fury bo v tem letu eden redkih predstavnikov pod-žanra „2.s.v." oz. "WWII“, ki se je žal znašel v zaprašenem predalu, kjer že ležijo filmi z "Vietnam" tematiko. Razlog za moje navdušenje nad prihajajočim filmom pa ne tiči le v žanru, ampak tudi v imenu režiserja. Če bi moral, bi za moj najljubši film leta 2012 izbral End of Watch. Prav David Ayer pa bo režiser tudi tega vojnega filma.


Get on Up

Si predstavljam, da vam imeni Chadwick Boseman in Tate Taylor ne povesta veliko. Pa že vseeno veljata za top kandidata pri oskarjevih nagradah v letu 2015. Zakaj? Zato, ker je režiser Taylor pred tremi leti gledalce navdušil do te mere, da so njegov film The Help izglasovali celo do zloglasne imdb 250 lestvice in zato, ker bo Boseman (42 – film, ne leta) upodobil legendo – gospoda Jamesa Browna.



Get a Job
Tega je marsikateri pričakoval v tekmovalnem programu letošnjega Sundance festivala. Danes že vemo, da se Get a Job ne bo predvajal V Salt Lake Cityju. Kje tiči razlog, ne vem. Mogoče v „velikosti“ produkcije (igrajo Anna Kendrick, Bryan Cranston in Marcia Gay Harden) ali pa Get A Job vseeno ni na nivoju Kiddovega prvenca Roger Dodger.



God's Pocket
 
No, če se Get a Job ni pojavil na tekmovalnem seznamu, pa se je (presenetljivo) ta filmček. Gre za režijski prvenec igralca Johna Slatteryja. Okej, s tem podatkom mi za to lestvico najbolj pričakovanih ne bi bil dovolj zanimiv, če ob vseh tehničnih in vsebinskih podatkih, ne bi zasledil tole spodnjo slikco. Philip Seymour Hoffman in Eddie Marsan skupaj (v njunem obupanem stilu) nazdravljata. Kaj lahko sploh gre še narobe? Aja, sem pozabil omeniti, da bosta po možnosti skupaj nazdravljala tudi Richard Jenkins in John Turturro?


Godzilla

To je zares čuden primer holivudske politike. Kot prvo, za takšen naslov, ki že danes na veliko buri duhove vse tja do Japonske, najamejo (po večini) neznane igralce – okej tip iz Breaking Bad je zraven, kot drugo pa nabavijo neizkušenega režiserja (Gareth Edwards), ki se še je pred leti (Monsters) „norčeval“ prav iz takšnih visokoproračunskih znanstveno-fantastik, kot jih snema danes. Hmm, čudna so pota ironije.  

 

Gone Girl

Moj najboljši film leta 2014! Ja vem, z Benom Afleckom na čelu bo to zelo težko izpeljivo, a zaupam mojstru kot je David Fincher. Že zaradi tega, ker se ponovno giba po poteh, kjer je z Zodiacom že enkrat bil. Gone Girl – kot že naslov pove – se bo namreč ukvarjal z izginulim dekletom (po vsej verjetnosti jo bo iskal prav Afleck) in bo posnet po romanu Gilliana Flynna, ki ima letos v ognju še en obetaven izdelek (Dark Places, r.: Gilles Paquet-Brenner).

 

 Grace of Monaco 

Tole bom kar prilepil iz lanskega zapiska: „Film je sicer napovedan za leto 2014, čeprav se snemanje že počasi približuje h koncu. Če bo biografija Grace Kelly aka holivudska-zvezda-gre-med-princeske (kneginje), kazala vsaj malo materiala za morebitne nagrade, potem verjamem, da se bo premiera filma zgodila še letos. Tu ciljam predvsem na Nicole Kidman, ki je z upodobitvijo znamenite osebe že dobila oskarja (The Hours), še bolj pa pomaga dejstvo, da je režiserju podobna namera že uspela. Leta 2007 je namreč v zvezde katapultiral M. Cottilard, ki je takrat kot reinkarnacija Edith Piaf v La mome presenetila filmski svet. Princ Rainier III = Tim Roth. 

 

 In če sem že pri lanskem letu … Kje za vraga so ostale biografije Errola Flynna (The Last of Robin Hood) in Jimija Hendrixa (All Is by My Side)? 

 Happy Christmas

Težko bi naštel, koliko celovečernih filmov je Joe Swanberg dejansko že posnel. Dejstvo je, da se mu je kot pionirju mumblecore scene, prvič odprlo šele lansko leto. Ko je z Drinking Buddies posegel tudi po širši javnosti. Človek si je zaslužil. Tudi v letu 2014 je začel dobro, saj se bo z Happy Christmas predstavljal kar v tekmovalnem programu na Sundance festivalu. Mimogrede, Swanberg je tudi igralec (z zelo posebno faco), nazadnje pa smo ga lahko videli v White Reindeer in You're Next (oni s puščico v hrbtu).


Heaven Is for Real

User-friendly režiser Randall Wallace (The Man in the Iron Mask, We Were Soldiers, Secretariat) bo posegel po zelo uspešnem romanu Todda Burpa iz leta 2010. Napovednik o fantu, ki je doživel nebesa, lahko že preveriti ter sami odločite, če gre za krščansko propagando ali le družinski film.



Fifty Shades of Grey

Malce za smeh še dodajam prve (od petdesetih) odtenke sivine.

 

5 komentarjev:

  1. Hvala :) V četrtek se znova priporočam ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Še en vesel. Predvsem so mi zanimive tvoje utemeljitve zakaj in kako pri posameznih filmih.

    BTW: S Fifty Shades of Grey si me res nasmejal :D

    OdgovoriIzbriši
  3. "BTW: S Fifty Shades of Grey si me res nasmejal :D" Si bral ter se zraven počutil kot prava ženska?

    OdgovoriIzbriši