Bellflower
Za (zelo) negativne kritike, ki se na netu pojavljajo prav tako pogosto, kot se to (zelo) pozitivne, so si avtorji krivi kar sami. Ne moreš reklamirati filma z ognjem, apokalipso ali akcijo, potem pa pričakovati, da si filma ne bodo ogledali ljubitelji npr. letošnjih Transformersov, Green Lanterna ali Thora. Kajti Bellflower je totalno nasprotje omenjenim filmom ali kot pravijo nekateri razočaranci »čisti dolgčas« in zato je logično, da bodo film popljuvali. Pa čeprav si glavna junaka v filmu najdeta navdih v Mad Maxu oz. v avtu, ki je v Maxu pljuval ogenj. Prav takšen avto si namreč hočeta sestaviti kar sama, in to še preden bo konec sveta… Ne, Bellflower ni akcijski film. Bellflower je čista ljubezenska zgodba, ki pa se le konča apokaliptično. **** (FILM TEDNA)
Tilva Roš
Tilva Roš je srbski film,
kot ga še niste gledali. Pristen, kot mnogi ostali srbski filmi, a tako realno
improviziran, da zadiši že po dokumentarcu. Po mockumentarcu, kot mnogi
označijo podoben odbitek z naslovom Fubar. Ali še bolje, je Jackass
dokumentarec? Prav takšne, zdravju škodljive Jackass ideje, namreč dobivata
tudi prijatelja Toda in Stefan, ko s kamero ob sebi, na svoj način protestirata
na trenutno stanje družbe. A to je le še ena krinka za še eno ljubezensko
zgodbo, ki pa je povedana na nekoliko preveč raztresen način. ****
The Better Life
Če koga zanima, kako bi
izgledala mehiška verzija filma Tatovi koles, si naj pogleda kar ta neodvisni
film. Ker je od italijanske klasike minilo kar neka časa, je danes življenjsko
pomemben postal avtomobil. Če ni avta, ni kruha. In če ni kruha, si mora mehiški
ilegalni priseljenec s sinom, na vsak način pridobiti ukradeno službeno vozilo
nazaj. Drugače sledi prisiljena deportacija iz ZDA, kar pa se za revnega in
lačnega vrtnarja niti ne sliši tako slabo. Če le ne bi bilo tega prekletega
občutka pripadnosti, do svoje nove države… ****
Sonny Boy
Vedno znova me
presenetijo Nizozemci. Negativno, seveda. Ne znajo se znebiti občutka in nuje,
da morajo posneti epski film. Poznate, življenjsko zgodbo, ki se vleče čez 50
let, kar raztegne tudi dolžino filma do krepkih dveh ur. Dovolj bo, če le
omenim podobno TV sranje De tweeling. Edino, kar smo se iz tega oskarjevega
kandidata izvedeli, je majhna zgodovinska podlaga o surinamskih koloniziranih
priseljencih oz. kako se je začela pra-kariera Davidsa, Seedorfa ali Kluiverta. ****
The Devil's Double
Film je nastal po
avtobiografski knjigi, ki pa je v resnici le fikcija. Potegavščina (laž) nekega
Iračana, ki je bil na las podoben enemu izmed sinov Husseina. Prav zaradi te
podobnosti, pa naj bi kar nekaj let opravljal delo Body Doubla Udayu Husseinu.
Pa ne tistega, za gole prizore na filmu, ampak take, v resničnem življenju. Pa
saj poznate štorije o Husseinu, ki se je naenkrat pojavil na desetih mestih
hkrati. No, ata Hussein je bil voditelj (khmm, diktator), njegov sin pa
playboy, ki le vzame, plača pa nič. V takšni godlji se torej znajde naš hudičev
dvojnik, v kateri pa noče ostati. Dvojnik hoče svobodo, hoče Američane, ki pa so zanj prišli prepozno. Film se namreč
dogaja slabih 20 let pred padcem familije Hussein, Lee Tamahori (Once Were Warriors,
The Edge, XXX2, Die Another Day…) pa ni imel toliko jajc, da bi posnel raje to. ****
Ni komentarjev:
Objavite komentar