Prva slika: rimejk "Evropejca" x3

To, da v Hollywoodu primanjkuje dobrih idej, je znano. Nadaljevanja, adaptacije stripov, podaljšane TV serije in ja, rimejki. Pa saj me vse to ponavljanje niti ne moti. Če mi ni, pač ne gledam. V bistvu niti ne rabim gledati, saj v večini vem, kaj bom dobil.
Nič ni novega, da se Američani radi spravljajo na dobre evropske filme, ki prinašajo tudi uspešno formulo gledanosti, a vseeno opažam nekoliko povečano število le teh. Če pogledamo samo na zadnje leto, pa takoj opazimo, da je s Hollywoodom vseeno nekaj hudo narobe. Poleg The Next Three Days (orig.: Pour elle) ali Let Me In (orig.: Lat den rätte komma in) se je največ pozornosti poklanjalo Depp/Jolie štanci The Tourist, ki je že v osnovi, kot originalno podlago (Anthony Zimmer), imel najslabši film. Kakšen naj bo potem še rimejk? Da o pomanjkanju propagande/proračuna za filma 13 Tzameti ali The Experiment niti ne govorim. Direkt na DVD, kljub omembe vredni igralski zasedbi.

Letos nas čaka še The Girl with the Dragon Tattoo, ki lahko doživi podobno sladko usodo (oskar?), kot jo je doživel The Departed. Podlaga je odlična, nova ekipa (D. Fincher) pa še bolj. Veliko se bo govorilo o komediji LOL. Predvsem zaradi M. Cyrus, zato bom s tem filmom kar končal.
Naslednjim trem filmom, pa napovedujem podoben propad, kot že omenjenima 13 Tzameti in Experiment. Originali so še vedno preveč sveži, preveč dobri, da bi jih lahko sploh kdo kopiral. In ljubitelji filma se tega dobro zavedajo.

Contraband (Reykjavik-Rotterdam)

Baltasar Kormákur velja kot najboljše islandsko režisersko ime. Prav njegov Mýrin bi lahko mirne duše stal ob boku Dekletu z zmajskim tatujem, kot najboljšem skandinavskem trilerju. Pravzaprav je Kormákur posnel skoraj vse dobro iz Islandije, le Reykjavik-Rotterdam ne. Je pa zato igral glavno vlogo, ki jo bo tokrat predal primernejšemu za svetovni trg, Marku Wahlbergu. Verjetno za ceno režiserskega stola. Contraband bo tako po Inhale (2010) Kormakurjev drugi ameriško-govoreči film. Me prav zanima, če bodo obdržali »sliko«. Tisti, ki ste gledali original, veste o čem govorim…

Pusher

Ste vedeli, da je kultni danski Pusher, ki sicer ima še dva nadaljevanja, že dobil svoj rimejk. Leta 2010 se je na Winding Refnovo (Drive) mojstrovino upala spraviti neka nizkoproračunska indijska družba iz Anglije. Rezultata še nisem uspel preveriti in ga najverjetneje niti ne bom. Z nič kaj večjim proračunom se tokrat spopada še en optimist, ki upa, da bo presegel original. To pa vemo že zdaj vsi: ne bo ga! Ne, tudi ta (novi) rimejk si ne bom ogledal.

Loft

Loft 2012 - Made in USA, bomo lahko videli že v tretji različici. Original iz Belgije je požel ogromno hvalospevov in seveda denarja, zato ni bilo čudno, ko so sosedje Nizozemci zavohali priložnost za zaslužek. Če seveda posnamejo svoj film, s svojimi igralci in svojim jezikom. Režiser Erik Van Looy si je verjetno mislil: »Eh, Nizozemci naj delajo kar hočejo, Američanom pa ga tako zlepa ne dam.« Nekaj podobnega, kot si je to mislil Takashi Shimizu, ki režijo rimejka svojega The Grudge, prav tako ni zaupal nobenemu drugemu, kot le sebi. Prav zaradi tega je sumljivo, zakaj je Van Looy (režiser še večjega belgijskega hita De zaak Alzheimer) dobil tako porazno slabo igralsko ekipo. Na sliki boste mogoče prepoznali dva tipa in noben vam ne bo všeč… A kot že rečeno, za rimejk me ne moti, moti me le nekajletna ustvarjalna izguba režijskega talenta. Glej Nolana in njegove Batmane.