Ne, pri tem ne mislim na filme kot so That Evening Sun, The Loved Ones ali (Untitled), ki so med specifičnimi ljubitelji filma sicer našli svojo publiko in upravičeno priznanje, a naše kinematografe obšli kilometre.
Pod „spregledane filme leta 2010“ bi podal nekaj naslovov, katere sem iz takšnega ali drugačnega razloga izpustil in jih verjetno nikoli ne bom pogledal. Čeprav sem se mesece nazaj še zelo veselil ogleda le teh. Za nekatere ni bilo časa, nekateri me v prvih minutah niso prepričali, z nekaterimi pa pač nisem imel sreče..., mogoče celo neupravičeno. No, jih bom pa vsaj omenil tukaj.
10 – ZDA (po abecedi navzdol)
Beeswax
Mutual Appreciation, predhodno delo Andrew Bujalskega, spada med obvezne klasike sodobnih, nizko-proračunskih ameriških filmov. Beeswax je torej spadal pod „ogled obvezen“, a mene je na žalost zgrešil.
Dare
Le ta film mi je še manjkal od lanskih Sundance kandidatov. Že zaradi pogleda na sam poster, sem začel dobivati dvome, nakar sem se po branju nekaterih kritik dokončno odločil za preskok.
Diary of a Wimpy Kid
Otroški film, katerega R. Ebert postavlja ob bok kultnemu A Christmas Story. Posneto po uspešnih knjigah Jeffa Kinneya.
White on Rice
40-letni devičnik nekoliko drugače... Ta komedija se je znašla celo na nekaterih „top 10“ lestvicah.
Every Day
Že sam casting (Carla Gugino, Liev Schreiber, Helen Hunt) je bil dovolj za nujen ogled te večne filmske tematike „zakonske težave“
Rage
O njem sem govoril že v začetku lanskega leta, ko se je film potegoval za Zlatega medveda. Sally Potter (Orlando, Yes) za režijskim stolčkom, plus zanimiv igralski kader, je vsekakor dovolj zame, če le ne bi bilo teh poraznih kritik...
The September Issue
Edini dokumentarec v tej neslavni lestvici. Doku o hudičevki v Pradi (tokrat brez M. Streep). Sundance in dokaj zmerna popularnost.
The Limits of Control
Jp, me je kar sram. Najnovejši izdelek Jima Jarmusha spada pod tiste, s katerimi nisem imel sreče. Psst, saj sem probal eno par minut...
The Vintner's Luck
Okej, ta ni narejen v ZDA, spada pa sigurno med ene najbolj spregledanih filmov leta. In to od režiserke, ki je pred tem posnela dva filma – Whale Rider in North Country. Vem, vsi ste gledali oba, noben pa ni gledal tega.
Wonderful World
Ta si mogoče niti ne zasluži omembe, ampak če v njem igra faca (in nekoliko pozabljeni) Matthew Broderick, trailer pa obetal, potem ni vrag, da film mogoče sploh ni slab.
Še nekaj filmov iz Anglije...
Le Donk & Scor-zay-zee – Vsi čakajo na novi film Shane Meadowsa (This Is England), medtem ko je on že posnel kar dva. Somers Town je šel mimo mnogih, Le Donk & Scor-zay-zee pa sem zgrešil tudi jaz.
The Unloved – TV film, ki je letos pristal tudi na našem LIFFu. Doma, brez podnapisov, enostavno ni šlo.
A Shine of Rainbows – irski filmi so zmeraj simpatični, ta pa sploh ni dobival slabih ocen. Skrbi me, da bo podobno usodo imel tudi njegov konkurent pri irskih filmskih nagradah Zonad, sicer novo delo režiserja odličnega Once.
Cemetery Junction in Perrier's Bounty – dva bolj komercialno usmerjena filmčka.
10 - "tuji"
Peepli Live
Če Indijci posnamejo ogromno filmov na leto, bi moral biti tisti, katerega izberejo za njihovega najboljšega, za predstavnika pri tujejezičnem oskarju, res dober film. Izkušnje seveda pravijo drugače, zato sem se jaz to leto zadržal.
Kvinden der drømte om en mand
Vsi trije filmi iz trilogije socialnih razredov ((Drabet, Arven, Baenken) Per Flya, spadajo med ene najboljših danskih filmov. Za spregledanje Kvinden der drømte om en manda mi ni ravno vseeno.
Utomlyonnye solntsem 2
Prvo je kriv original (oskar), nad katerim nisem tako navdušen kot marsikateri drugi. Potem so krivi kodeki na DVD-ripu, ki niso dovoljevali predvajanja na mojem Divx plejeru. Pogled na dolgo minutažo filma mi je vzel še voljo…, da o oceni na imdb-ju sploh ne govorim.
Pintu terlarang
Ta indonezijski film bi mirne volje preskočil, če le ne bi bilo solidne kritike kolega Goodfelle, ki si je ta triler upal povezovati celo z Davidom Lynchem.
Au revoir Taipei
Dobre kritike, uvrščanje na mnogo naj lestvic, Berlinale… in na koncu še celo Independent Spirit Awards nominacija, čeprav je film v prvi vrsti tajvanski. Jebi ga, sem pač zamudil
Chatroom
Že po napovedniku, ki sem ga objavil med festivalom v Cannesu, kjer se je ta film tudi premierno predvajal, je bilo jasno, da ta virtualni triler ne bo kaj prida. Pa tudi če ga je režiral Hideo Nakata (Ringu)
Jin yi wei
Med mnogimi kitajskimi zgodovinskimi epi, je ta najbolj izstopal. Po petnajstih minutah ogleda so tudi meni začele izstopati oči, zato sem raje prekinil.
Tsar
Še eden, kateremu se je čas iztekel pred koncem. „Grozni“ bi moral biti Ivan, bil pa je le film. Režija Pavel Lungin (Ostrov)
Visage
Laetitia Casta kot Salome in Ming-liang Tsai (The Wayward Cloud, What Time Is It Over There?) sta bila vseeno premalo. Kar je dobro za Cannes, še ne pomeni, da je dobro tudi zame.:)
Giulias Verschwinden
Bil v širšem krogu nominirancev za evropske filmske nagrade, ampak kaj, ko ni bil dober niti za najboljši švicarski film leta.
Teh naslovov je kar nekaj, in lahko bi jih našteval še naprej (Strella, Der Räuber, Chico Xavier...)
Za mojo osebno statistiko, bi podal še nekaj filmov, kateri bi se lahko šteli pod "neodvisne", vendar jim jaz po ogledu vseeno nisem namenil niti pet minut na tem blogu.
12 (od najboljšega do malo manj boljšega)
Easy A
Flipped
Mother and Child
The Joneses
Going the Distance
Casino Jack
Stone
Black Death
Splice
Devil
Cherrybomb
Solitary Man
10 – ZDA (po abecedi navzdol)
Beeswax
Mutual Appreciation, predhodno delo Andrew Bujalskega, spada med obvezne klasike sodobnih, nizko-proračunskih ameriških filmov. Beeswax je torej spadal pod „ogled obvezen“, a mene je na žalost zgrešil.
Dare
Le ta film mi je še manjkal od lanskih Sundance kandidatov. Že zaradi pogleda na sam poster, sem začel dobivati dvome, nakar sem se po branju nekaterih kritik dokončno odločil za preskok.
Diary of a Wimpy Kid
Otroški film, katerega R. Ebert postavlja ob bok kultnemu A Christmas Story. Posneto po uspešnih knjigah Jeffa Kinneya.
White on Rice
40-letni devičnik nekoliko drugače... Ta komedija se je znašla celo na nekaterih „top 10“ lestvicah.
Every Day
Že sam casting (Carla Gugino, Liev Schreiber, Helen Hunt) je bil dovolj za nujen ogled te večne filmske tematike „zakonske težave“
Rage
O njem sem govoril že v začetku lanskega leta, ko se je film potegoval za Zlatega medveda. Sally Potter (Orlando, Yes) za režijskim stolčkom, plus zanimiv igralski kader, je vsekakor dovolj zame, če le ne bi bilo teh poraznih kritik...
The September Issue
Edini dokumentarec v tej neslavni lestvici. Doku o hudičevki v Pradi (tokrat brez M. Streep). Sundance in dokaj zmerna popularnost.
The Limits of Control
Jp, me je kar sram. Najnovejši izdelek Jima Jarmusha spada pod tiste, s katerimi nisem imel sreče. Psst, saj sem probal eno par minut...
The Vintner's Luck
Okej, ta ni narejen v ZDA, spada pa sigurno med ene najbolj spregledanih filmov leta. In to od režiserke, ki je pred tem posnela dva filma – Whale Rider in North Country. Vem, vsi ste gledali oba, noben pa ni gledal tega.
Wonderful World
Ta si mogoče niti ne zasluži omembe, ampak če v njem igra faca (in nekoliko pozabljeni) Matthew Broderick, trailer pa obetal, potem ni vrag, da film mogoče sploh ni slab.
Še nekaj filmov iz Anglije...
Le Donk & Scor-zay-zee – Vsi čakajo na novi film Shane Meadowsa (This Is England), medtem ko je on že posnel kar dva. Somers Town je šel mimo mnogih, Le Donk & Scor-zay-zee pa sem zgrešil tudi jaz.
The Unloved – TV film, ki je letos pristal tudi na našem LIFFu. Doma, brez podnapisov, enostavno ni šlo.
A Shine of Rainbows – irski filmi so zmeraj simpatični, ta pa sploh ni dobival slabih ocen. Skrbi me, da bo podobno usodo imel tudi njegov konkurent pri irskih filmskih nagradah Zonad, sicer novo delo režiserja odličnega Once.
Cemetery Junction in Perrier's Bounty – dva bolj komercialno usmerjena filmčka.
10 - "tuji"
Peepli Live
Če Indijci posnamejo ogromno filmov na leto, bi moral biti tisti, katerega izberejo za njihovega najboljšega, za predstavnika pri tujejezičnem oskarju, res dober film. Izkušnje seveda pravijo drugače, zato sem se jaz to leto zadržal.
Kvinden der drømte om en mand
Vsi trije filmi iz trilogije socialnih razredov ((Drabet, Arven, Baenken) Per Flya, spadajo med ene najboljših danskih filmov. Za spregledanje Kvinden der drømte om en manda mi ni ravno vseeno.
Utomlyonnye solntsem 2
Prvo je kriv original (oskar), nad katerim nisem tako navdušen kot marsikateri drugi. Potem so krivi kodeki na DVD-ripu, ki niso dovoljevali predvajanja na mojem Divx plejeru. Pogled na dolgo minutažo filma mi je vzel še voljo…, da o oceni na imdb-ju sploh ne govorim.
Pintu terlarang
Ta indonezijski film bi mirne volje preskočil, če le ne bi bilo solidne kritike kolega Goodfelle, ki si je ta triler upal povezovati celo z Davidom Lynchem.
Au revoir Taipei
Dobre kritike, uvrščanje na mnogo naj lestvic, Berlinale… in na koncu še celo Independent Spirit Awards nominacija, čeprav je film v prvi vrsti tajvanski. Jebi ga, sem pač zamudil
Chatroom
Že po napovedniku, ki sem ga objavil med festivalom v Cannesu, kjer se je ta film tudi premierno predvajal, je bilo jasno, da ta virtualni triler ne bo kaj prida. Pa tudi če ga je režiral Hideo Nakata (Ringu)
Jin yi wei
Med mnogimi kitajskimi zgodovinskimi epi, je ta najbolj izstopal. Po petnajstih minutah ogleda so tudi meni začele izstopati oči, zato sem raje prekinil.
Tsar
Še eden, kateremu se je čas iztekel pred koncem. „Grozni“ bi moral biti Ivan, bil pa je le film. Režija Pavel Lungin (Ostrov)
Visage
Laetitia Casta kot Salome in Ming-liang Tsai (The Wayward Cloud, What Time Is It Over There?) sta bila vseeno premalo. Kar je dobro za Cannes, še ne pomeni, da je dobro tudi zame.:)
Giulias Verschwinden
Bil v širšem krogu nominirancev za evropske filmske nagrade, ampak kaj, ko ni bil dober niti za najboljši švicarski film leta.
Teh naslovov je kar nekaj, in lahko bi jih našteval še naprej (Strella, Der Räuber, Chico Xavier...)
Za mojo osebno statistiko, bi podal še nekaj filmov, kateri bi se lahko šteli pod "neodvisne", vendar jim jaz po ogledu vseeno nisem namenil niti pet minut na tem blogu.
12 (od najboljšega do malo manj boljšega)
Easy A
Flipped
Mother and Child
The Joneses
Going the Distance
Casino Jack
Stone
Black Death
Splice
Devil
Cherrybomb
Solitary Man
Naslednjič:
- osebni favoriti 2010
- kaj lahko pričakujemo v letu 2011
- osebni favoriti 2010
- kaj lahko pričakujemo v letu 2011
The Limits of Control - mene je pa sram, da sem ga pogledal do konca. Pa je Jarmush sicer eden od mojih omiljenih režiserjev ...
OdgovoriIzbrišiVidel kar nekaj od teh zamujenih in lahko ti rečem, da pri Beeswax, The Limits of Control, The Unloved in še posebej pri Dare in Chatroom, nisi zamudil kaj dosti. Najboljši od teh je dejansko Jarmusch, ostalo je srednja žalost.
OdgovoriIzbrišiOd zadnje dvanajstke pa bi si čas na tvojem blogu seveda zaslužili Mother and Child, The Joneses, Going the Distance in Solitary Man.
The September Issue ni slaba zadeva. Če si pogledal Hudičevko v Pradi, zna biti kakšna zadeva v tem filmu presenetljiva.
OdgovoriIzbrišiSicer pa, moj seznam to-watch filmov se je s tem postom občutno podaljšal. Again. ;))