petek, 3. december 2010

Hadewijch


Naslov: Hadewijch

Leto:
2009

Država: Francija
Žanr: Drama
Dolžina: 120 min.
imdb (6,9)

Režija: Bruno Dumont (La vie de Jésus, L'humanité, Twentynine Palms)
Igrajo: Julie Sokolowski, Yassine Salime, Karl Sarafidis

---------------------

Študentka teologije je v strastni ljubezni do boga pripravljena na samožrtvovanje. Blaženost ali blaznost?

----------------------

Filmski festivali in nagrade: LIFFEe, Toronto
Spominja nas na: Black Narcissus, Na putu

Moja ocena:
****

5 komentarjev:

  1. Eden izmed tistim, kjer se lahko dolgo prepiraš - ali je to težko razumljiva (tistim bolj neumnim) simbolična umetnost ali pa navaden brez-idejni ponaredek. Dokazov za tisto prvo tezo bo tožitelj bolj težko našel.
    Si ga gledala na LIFFu?

    OdgovoriIzbriši
  2. Tako, na LIFFu sem si ga ogledala. Saj ne, da je obupen. Samo nekaj mu manjka, tak vtis sem imela. Pač dober namen, slaba izvedba al neki takega.
    Razočaranje letošnjega LIFFa pa je definitivno bilo Moje ležerno življenje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Oh, jaz se pa ne. Meni se zdi to čudovit film. Ogromno simbolizma in je res kar težek za raumevanje. Sama ga moram obvezno gledati še enkrat.

    Sicer pa, jaz mislim, da nerazumevanje ne pomeni nujno neumnosti. Nekomu so pač določene teme in motivi bližje, nekomu pa drugi. Odvisno je tudi od razpoloženja, obdobja v življenju ... Meni npr. če bi ga gledala pred letom ali dvema najbrž ne bi bil tako včeš kot mi je bil sedaj.

    Btw, ponaredek česa pa naj bi bil?

    OdgovoriIzbriši
  4. Tisto z "neumnim" sem štel sebe, ker ga pač nisem poštekal.
    Ponaredek arta - tako kot takrat, ko opica popaca list papirja in takrat to za nekatere postane umetnost. Pa ni.

    Jaz na take zadeve vedno gledam iz vidika "zakaj se človek ne bi bolj potrudil, če že ima priložnost snemanja filmov". Predvsem okoli scenarija (dialogov).
    Včasih si pač ljudje želimo, da bi nam bilo nekaj všeč, kar drugim ni, saj bi se takrat počutili nekoliko pametnejši, povišani... ampak mere morajo biti. In to bom rekel za vsaki film, ki kader drevesa na vetru drži po pet minut. Je že res, da je to žanr, ki pač ni za vsakogar in ga nekateri res ljubijo, vendar obenem morajo pomisliti: "je režiser res delal dneve in noči (leto) na tem filmu, je scenarist res rabil mesece in mesece da je to napisal? So morali igralci svojo dolgo besedilo/prizor res ponavljati 30X? Hmm, bi to lahko posnel tudi jaz?" Ponavadi take filme reši fotografija (Carlos Reygadas), tu pa še ta ne obstaja.

    Če ti je ta bil všeč, ti priporočam tudi te naslove http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2010/03/man-tanker-sitt.html . http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2009/06/liverpool.html . http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2010/07/apan.html mogoče ti bodo dali kaj več, kot meni.
    Pravkar pogledal tudi Amer... uf, saj pravim.

    Aja, seveda je pomembno trenutno razpoloženje gledalca oz. strpnost in zbranost (se ne spomnim, ampak mogoče se mi je pri tem filmu mudilo v službo, mogoče sem bil preveč zaspan...). Faktorji, ki še kako vplivajo na končno oceno. Tudi tema je zelo pomembna. Spomnim se, da sem pri dokumentarcu o Iron Maidenih napisal "Kot ljubitelj skupine pred katero se globoko klanjam, mi je seveda težko objektivno oceniti ta dokumentarec. Če bi to bila turneja Jay Z-ija, bi se ogled končal že po 30-ih minutah"

    O vsem tem bi se itak lahko razgljabljalo na veliko, pa verjetno nikamor ne bi prišli. Lahko rečem le (kot že mnogokrat) - kvaliteta filma (in glasbe) ni stvar okusa

    OdgovoriIzbriši