Naslov: Let Me In
Leto: 2010
Država: VB, ZDA
Žanr: Drama, Grozljivka
Dolžina: 116 min.
imdb (7,3)
Režija: Matt Reeves (Cloverfield)
Igrajo: Kodi Smit-McPhee, Chloe Moretz, Richard Jenkins
---------------------
Leto: 2010
Država: VB, ZDA
Žanr: Drama, Grozljivka
Dolžina: 116 min.
imdb (7,3)
Režija: Matt Reeves (Cloverfield)
Igrajo: Kodi Smit-McPhee, Chloe Moretz, Richard Jenkins
---------------------
Od sošolcev nadlegovan fant se spoprijatelji s svojo novo sosedo, katera pri 12 letih ne mara več bonbonov, ampak le še svežo kri...
----------------------
Filmski festivali in nagrade: -
Spominja nas na: Låt den rätte komma in, Cronos, Near Dark, Martin
Moja ocena: ****
Spominja nas na: Låt den rätte komma in, Cronos, Near Dark, Martin
Moja ocena: ****
> Spominja nas na: Låt den rätte komma in
OdgovoriIzbriši:D
Sicer nisem videl, mislim pa, da bom. Po svoje je že zanimivo spremljati pot tega režiserja in Chloe Moretz.
Aja, brez posmeha samemu elementu "Spominja nas na", pri tebi pride do posebej dobrega izraza, ker si videl tako veliko in ker se mi zdi, da imaš izreden spomin.
OdgovoriIzbrišiKo opišem kakšen rimejk, original raje omenim pod "spominja nas"... le toliko, da filmu dam vsaj priložnost. Sicer pa gre za zelo vestno priredbo (nekaj scen je do potankosti isto), z nekaj novimi dodatki (začetek). Pri vsem tem kopiranju, pa me je najbolj navdušil ta počasen, dosleden, delno tudi "dolgočasen"...pač evropski pristop režiserja. Skoraj grozljivka, ki ni za Američane:)
OdgovoriIzbrišiEno mimo vprašanje. Si mogoče kje našel tale dva od petih nominirancev za oskarja za tujejezični film: Hævnen (Civilization, 2010) in Incendies (2010). Jaz nikjer ne najdem. Tudi Biutiful očitno še ni. Čudno, lani je bilo polno screenerjev še pred podelitvijo.
OdgovoriIzbrišiLani je grupa "artsubs" uspela ujeti, kar nekaj dobrih screenerjev (z ang. hardsubi)že pred novim letom. Letos oz. lansko leto je že bilo nekaj zanimivega z njihove strani, a na žalost še vedno brez vseh treh, ki jih omenjaš. Od ostalih nominirancev je Kynodontas že dolgo zunaj, za Hors la hoi pa še ni subov. No, ko bo za ostale tako daleč, boš v roku enega tedna sigurno izvedel prav tukaj. Po mojem - vsi trije bodo tukaj že v mesecu februar.
OdgovoriIzbrišiBiutiful z 10. febrom v Kinuvič. Bil tudi Lifffilm.
OdgovoriIzbriši@Cosmopapi
Zanimivo o naravi kopiranja. Treba videti to. Misliš pa, da je to tudi (delni) razlog za to? Domestic - 12 mil. $, budget - 20, release - 1. oktober, sem preveril zdajle.
Malce podobna, recimo netipčno ameriška (no, saj od drugje praktično ne prihajajo) akcijska komedija s superheroji se mi je zdel Green Hornet, videl v kinu. Ampak ne kar ves čas, samo na parih mestih. Med temi filmi mogoče najbolj trezen.
Pri Green Hornetu je bilo pri meni takole:
OdgovoriIzbriši- videl promocijske plakate in si zraven mislil: "uf, ne še eden..."
- pogledal prvi trejler in si zraven mislil: "ej, to pa sploh ni tako slabo..."
- zaradi trejlera preveril ime režiserja in si zraven mislil: "se naj jočem ali smejim?"
Green Hornet je namreč delo M. Gondrya (mogoče zaradi Francoza za kamero, film ni tako ameriški:)), avtorja edinstvenih Eternal Sunshine of the Spotless Mind in La science des rêves (tudi njegov delež pri omnibusu Tokyo sodi med najboljše med njimi), in zaradi štejem prav vsako njegovo sprehajanje izven njegovega žanra (nazadnje Be Kind Rewind) kot veliko potrato njegovega talenta (kot Nolanovi Batmani).
Let Me In bo mogoče kaj več zaslužil v Evropi, je pa zanimivo, kako več ne morejo posneti filma pod 20 milijoni
1. Nekje sem slišal, da je Gondry snemal tiste Matrix slow-moje pred Matrixom -- in v Green Hornetu jih razvije naprej impresivno. Obenem je montaža dveh prizorov (lubčkanje v garaži & širjenje informacije) posebej zanimiva. Scenarij je sčiščen. Ampak, ja, poleg entertainmenta in mesta v tem (entertainment) podžanru film nima neke konkretne vrednosti.
OdgovoriIzbriši2. Izjeme v mainstreamu? Zanimivo mi je, kaj naredi Aronofsky z nekaj milijoni. Samo The Fountain je bil relativno drag (in za moje pojme precej pretenciozen, ampak mene je očaral z nekaj drugimi stvarmi).
Ja, saj se še vedno najdejo svetle izjeme in jih je po mojem vedno več (Mumblecore gibanje), vendar Monster je primer, kako lahko tudi dobro zajebeš. Zaradi pomanjkanja denarja je sci-fi bil pomaknjen v ozadje, monstrumi so bili le za podlago, kar je bila dobra ideja in kar je sicer naredilo dobro atmosfero... ampak, tako je bilo v ospredju razmerje med moškim in žensko, njuna ljubezenska zgodba, ki pa je bila tako privlečena za lase, tako klišejska (ni bilo nekaj podobnega v lanskem chick-flicku Leap Year?) in tako bedna v dialogih, da jim ta odlična ideja ni nič pomagala.
OdgovoriIzbrišiSem pa zadnjič gledal novo Narnio in se čudil kam je šlo 150 mil. $. Kot da bi gledal TV kakce kot so Xena, Hercules ali Conan (tisti z nemškim in ne avstrijskim igralcem). Včasih je res najboljša reklama "glejte, zapravili smo 100 mil.!", ljudje pa že derejo v kinodvorane.
Monsterji so na pol spečeni, v prvem planu je tam ljubezenska zgodba, štorasta v večini elementov. Kje mi je bil vseeno všeč mood, družbena atmosfera, naravna okolja, ko so se prebijali čez tisto območje, z barko po reki idr.
OdgovoriIzbrišiSem pa zdaj malo zamišljen nad tistimi 13 milijoni Black Swana. Kaj, ne bi šlo v običajnih okoliščinah vsaj toliko za takšne igralce? Mogoče so z Aronofskim delali "pro bono"; dajem v narekovaje, ker ne vem zdajle, kako se reče osebna korist namesto družbena. :)
Heh, sem zdaj zavzel eno tako g-pozo, Monsterji so zanič, noben me ne premakne. Nisem rekel, so zanič, sem bil pa resnično jezen, ker so bili močno shajpani od prejšnjega Sounddance festa naprej, jaz sem pa negodoval, in to je udarilo zdaj ven. Moj problem, saj.
OdgovoriIzbriši:))) g-pozo, imam pravo referenco v mislih :)))
OdgovoriIzbrišiAja, potem se videl ta film.
OdgovoriIzbrišiDobro narejen, se strinjam. Mislim pa, da je izvirnik vseeno še boljši. Tule me je presenetila predvsem "avtentičnost" -- kako dobro se film počuti v Ameriki, dobro je prenesen, bi rekel. Organsko zrase na ameriških tleh v času Regana ali kako je že rekel Štefančič. Glede na razvpito skandinavsko depresivno naravo me je ta rimejk tudi paradoksalno bolj pobil. Dosti bolj "žalosten" v detajlih po moje. Tisti se mi je zdel celo malo ljubek, tule pa sem vzdihoval nad usodo fantov, ki srečajo to dekle, jo vzljubijo kot otroci in potem ostanejo z njo še kot stari dedci, dokler se se naveličajo vsega in naposled prepustijo ujeti zakonu.