»Mrzlo pivo - dober sound, Lotmer, Lotmerk – underground«, so nekoč prepevali energični Odpisani. Nekaj besed bi danes sicer lahko zamenjali in namesto piva raje postavili vino, bolj kot sound, pa nas bo v teh dneh zanimala slika, a Ljutomer bo prav v teh dneh pravi underground, kot to zna biti le ob Grossmannovih dnevih.
Lahko bi se izgovarjal na mojo bližnjo oddaljenost do tega filmskega festivala oz. Ljutomera, zakaj se mu tudi letos obširneje posvečam na tem blogu, pa to vseeno ni dovolj tehten razlog. Letos so krivi tudi osebni razlogi…
HUDI MAČKI
Lastna promocija gor ali dol, vseeno bom raje začel s pametnejšimi stvarmi. S filmi, ki se letos potegujejo za najboljšega na festivalu. Če teh spodaj omenjenih filmov primerjam z lanskimi, bi rekel, da je prirediteljem tudi letos izbor uspel. Upal bi si sicer trditi, da letošnja imena (razen presvetle izjeme) niso tako spektakularna (Uwe Bolla pač ne gre prerasti), so pa vredna ogleda. Najmanj.
Nemški Masks bo v teh dneh doživel celo svetovno premiero, kar sigurno ni mačji kašelj za tako mladi festival. Heh, za ljubitelje Giallo filmov, bo ta premiera dobra celo za Hudega mačka, kot se imenuje glavna nagrada festivala. Če jim to nagrado seveda ne spelje izjemno obetavni Chop (zabavno non-stop mučenje običajnega možakarja), ki bi lahko požel podobni (polovični) kultni status, kot je to uspelo lanskemu The Human Centipede. Transfer je še ena nemška produkcija, ki pa se za razliko od Masks lahko pohvali z nekoliko bujnejšim budgetom. Logično, kajti govora je o znanstveno-fantastični zgodbi postavljeni v prihodnost, kjer si bo možno zamenjati lastna ostarela telesa z novimi, mlajšimi telesi. O srbskem Šišanju sem tukaj že govoril. Takrat si je prislužil dve ubogi zvezdici, kar pa ni motilo mnoge Srbe, ki so se baje v vrstah drli v domače kinodvorane. Možno, nogometno huliganstvo in s tem mnogokrat povezano neonacistično gibanje v Srbiji ni neznanka. Še več, problem je mednaroden. Šišanje sicer vsebuje nekaj krvavih in nasilnih prizorov, a v šokantnosti je daleč zadaj za lanskima Srbski film in Život in smrt porno bande. Prav nesramno se je med te štiri, dokaj neznane revne filmčke vrinil španski mogotec Balada triste de trompeta, režiserskega mojstra Alexa de la Iglesia (El día de la bestia, La comunidad, Crimen ferpecto, Perdita Durango, Acción mutante). Nelojalna konkurenca? Tudi o tej odbiti cirkuški zadevi sem že pisal, zato lahko mirne volje rečem, da Balada ne seže do prejšnjih stvaritev režiserja, ki pa se v Sloveniji kakopak ne bo pojavil. Se bodo zato pa drugi…
GOSTI
Menahem Golan je ime, ki bi ga lahko postavil ob bok Rogeru Cormanu, ki je pred leti prav tako bil gost Grossmannovega festivala, pa čeprav mi to židovsko ime do pred kratkim nikoli ni padlo v oči. Heh, mogoče res ne ime, zato pa njegovi mnogi filmi, ki so me dobesedno hranili z idejami, kaj pomeni biti kul. Zanimivo, če vam naštejem mojih najboljših njegovih pet filmov – Evil Angels, Love Stream, Runaway Train, Barfly, pri katerih je sodeloval kot producent, se boste vprašali, kaj je tu tako kul? Pomirite se, ti filmi se ob imenu Golan ne bi smeli niti omenjati. Golan je v 80. bil to, kar je danes Judd Apatow, in kar je v 90. bil Jerry Bruckheimer. Producent, ki je zavohal potencial za trženje. Potencial za nesmrtnost akcijskih junakov, kot so Stallone, Van Damme, Norris, Dudikoff… Dolgo v noč bi se prepiral sam s sabo, če bi želel ugotoviti, kateri Golanov film sem gledal največkrat. Je to Cobra (če bo kakšen Q&A, bi ga želel vprašati, kako je Stallonu uspelo ustvariti belo šibico), Quatermain (»poznaš Sharon Stone iz Basic Instincta?« - »Misliš tisto iz Quatermaina?«) ali American Ninja (prisežem, piratski VHS trak s kitajskimi podnapisi sem znucal do konca)? Da legendarni »Eis am Stiel« niti ne omenjam. V sklopu ob njegovim imenu bodo tako predvajani filmi Over the Top, Enter the Ninja, The Magician of Lublin in pa Delta Force.
Kolikor sem razumel, letos ne bo tradicionalne zombie povorke. Bo pa zato ples. Vampirski ples, bolje rečeno, ki pa bo potekal ob zaključni noči festivala in ko se bo prvič v Ljutomeru iskala tudi kraljica krika. Na plakatu, ki promovira ta dogodek, je sicer večna Janet Leigh Iz Psycha, čeprav si po moje ta naslov lahko pripiše tudi Nancy Allen iz filma Blow Out. Program bo vodila igralka Diana Barrows.
COSMOPAPI NA GROSSMANNU
Ne enkrat, ne dvakrat…, kar trikrat se bom letos na Grossmannu tudi sam pojavil v takšni ali drugačni obliki. Da bo celovečerec Opel B Kadett imel uradno premiero prav v Ljutomeru smo vedeli (upali) že med snemanjem. Po poskusni in zelo uspešni predpremieri na domačih tleh izpred dobrim mesecem dni, smo še naknadno posneli nekaj dodatnih scen, zato boste lahko v četrtek, 28.07., ob 21. uri, uživali v končni podobi prvega radgonskega celovečernega filma. Veliko bolj negotovo je bilo z Radgono Über Alles, ki sprva ni izpolnjevala vseh pogojev (žanr in dolžina), vendar so se prireditelji filma in posledično mene osebno vseeno usmilili in uvrstili film v program »na krvavi strani alp«. Blok sedmih gverilskih filmov iz Slovenije bo na sporedu že v ponedeljek, 25.7. ob 21. uri. In ker so dobre stvari pač tri, in ker poleg mojega imena nikoli ne manjka niti glasba, bom v petek večer kot »plačanec« nadomeščal kitarista pri skupini Wrong, ki bo(mo) po desetih letih od prvenca Nothing Ends predstavljali drugi album Mysterious Sleeping Flyer.
In ob vsej tej norosti, bi naj človek imel še čas za mnoge ostale super naslove, kot so Prepisani, Taxidermia, Tetsou, Kajinek, Dark Souls, The Taint… Jaz mogoče ne, siguren pa sem, da vas ti dnevi groze in straha ne bodo pustili hladnega (kakršnokoli bo pač vreme) ter se boste v naslednjih dneh odpravili v Prlekijo. Mrzlo vino – dober Picture, Lotmerk, Lotmerk – underground!
Pri tebi mi je kul to, da štekaš te pizdarije iz osemdesetih in da jih ne ocenjuješ s tako glupega vidika kot kolega Filmoljub, ampak ti je jasno na kak način jih je treba gledati in kaj so pomenili vsem nam, ki smo takrat odraščali.
OdgovoriIzbrišiJaz se pa Golana spomnim tudi po komedijah Vroči žvečilni gumi ali kaj je že blo (smeh), ki smo jih v kinu gledali kot mulci :)
Pa saj ti žvečilni gumiji (Bobbie, pa tisti debeli...) so verjetno "eis am stiel". Drugega naslova niti ne poznam, tako sem jih namreč takrat gledal po ORF-u.
OdgovoriIzbrišiEh, nostalgičnost je vrag. To pravim že od nekdaj. Poleg filmov iz mladosti pač ne razmišljaš trezno in logično je, da tako kvalitetni niso, kot bi jih sami radi videli (ali se jih spominjali). Je pa zanimiva tudi urbana legenda šestošolcev, ki so se po ogledu Cobre v kinu drugi dan prepirali, če je Stallone premagal pravega Švarcenegera ali ne?
Evo ga, stari moj, tule je nekaj mojega norenja po letošnjem Grossmannu:
OdgovoriIzbrišihttp://iztokgartner.blog.siol.net/2011/08/01/grossmann-2011-menahem-golan-legenda-ki-mi-je-ukradla-mladost/
http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/07/30/grossmann-2011-dame-in-gospodje-njegovo-visocanstvo-christoper-lee/
Kot sem že v prispevku omenil - pisal sem predvsem zaradi bližine dogodka, (skoraj) vsi organizatorji prihajajo iz (alternativne) glasbene scene in jih poznam že od nekdaj, dodatno pa je prispevala tudi "moja prisotnost" na festivalu. Sicer tudi jaz ne pišem, kaj šele se udeležim, npr. festivala v Izoli, ki je po svoje tudi zelo bogat in zanimiv.
OdgovoriIzbrišiSem pa ravno včeraj oškilil drugi del Ameriške Ninje, ki mi že takrat ni povsem dišala, danes pa dobesedno že smešno smrdi.
Iz te vajine vojne (ne bom postavljal v navednice, ker to že je!) z Iztokom, pa se raje po modro-čeladarsko umaknem:)
Ne moreš pa več filma ocenjevati objektivno, če te nanj vežejo neki spomini. Meni je npr. naj film vseh časov Mad Max 2, vendar tudi iz drugih razlogov, ne samo iz umetniškega vtisa (iz tega mi je jasno, da ni najboljši). Vem, da sta tebi zelo všeč Alien ali Blade Runner, za katera bi pisal mnogo slabše, če bi se v taki podobi premierno prikazovala danes. Čeprav verjamem, da sta še danes konkurenčno odlična (ampak, siguren pa ne bom nikoli, ker nikoli ne veš, kje in kdaj se nostalgija in vonj po nečem starem zopet vrne med ponovnim ogledom).
Dobri primeri so tudi komedije. Eno policijsko akademijo boš vedno nosil v spominu, en podoben novejši film pa ne bi niti pogledal, kaj šele se nanj kasneje spominjal. Ali če dam primer prav iz leta 1984. Sci-fi/horror komedije. Vsi poznamo Gremlinse in Ghostbusterse in vsi se jih radi spominjamo. Pred nekaj leti sem še iz tega leta dodal (sicer zelo zabavnega) kultnega Repo Mana, kateri pa mi nikoli ne bo postal tako oseben, kot sta to ostala dva. Pa je mogoče celo boljši film. Ne vem, kajti tudi če bi zdaj ponovno gledal Gremlinse, bi bili občutki čisto drugačni, kot pri nečem, kar bi gledal danes prvič.
Brezčasne klasike so po moje le filmi pred 80-imi oz. klasike, ki sem jih v miru in brez spominov nadoknadil čez vsa ta leta.
Filmoljub, ne štekaš, žal, saj vse filme ocenjuješ skozi isto prizmo, kar je katastrofalno napačno. Jebat ga, tak si. Le ne čvekaj, da štekaš, ker ne štekaš.
OdgovoriIzbrišiPa ne razburjaj se preveč in ne začenjaj žaliti, da ti ne bo potem spet žal in boš vse komentarje na svojem blogu pobrisal kot si to storil danes, ko ti je nekdo končno malo resnice natrosil :)
Cosmo, ne gre le za nostalgijo, gre tudi za kontekst določenih filmov za tiste čase, za štekanje kako jih je treba gledati in vrednotiti danes. Pobje kot je Filmoljub tega pač ne bodo nikoli razumeli, saj recimo tudi Cobro in Blood Sport gledajo na isti način kot Bergmana in potem iščejo napake, ki jih v takih filmih sploh ne smeš iskati. Finta takih filmov je namreč v tem, da morajo biti točno taki kot so, saj če bi bili pikico boljši, ne bi nikoli postali tako legendarni in kultni. V tem je finta Golana & Globusa. A jebat ga, eni tega pač ne razumejo.
OdgovoriIzbrišiVojna s Filmoljubom? Jaz se je ne grem, to je bila od nekdaj njegova domena :)
OdgovoriIzbrišiŠe ko se ne menim z njim, kot stekel pes pride in začne žaliti. Še ko mene sploh ni, počne isto.
Ko rabi ventil, pa si me pač izmisli na svojem blogu in se meni sam s seboj :)
Žaljivke pa so tako zelo predvidljive, otročje primitivne in enake že sto let, da postaja prekleto dolgočasno in še zabavno ne več.
Stari, ne grem se te debate, ni vredno, le trapasto mi je, da se spet tako zelo sprenevedaš glede tega kdo je pokroviteljski in kdo je kaj začel, pa kdo si ni pustil nič reči. Daj no, pizda materna, saj imam tvoje komentarje pri starih zapisih. Ne ga srat no. Prekleto dobro veš kako kul si komentiral na začetku, potem pa si ratal totalni debil in primitivec samo zato, ker ti je šel na kurac moj stil pisanja. Sploh nisva imela debate, le pod recenzijo si se oglasil in začel napadati in zmerjati ter pizdakati kot podivjan pes. Večkrat sem te prosil, da ostaniva na nivoju, da sva kul, da sva kolega, pa ne in ne, vedno znova si udaril primitivno, otročje in napadalno kot da si stekel pes. To zelo dobro veš in glede tega se nikar ne sprenevedaj.
OdgovoriIzbrišiRazne brazjajčne škrate iz Mn3njalnika in še iz kje ne štejem, jebat ga, ipak sem javna osebnost in imajo veselje kot pri vseh ostalih, ki delajo v medijih (tudi ti si bil zraven, kot da si star 5 let, pizda no), le da so imeli to srečo, da imam jaz blog in so se lahko metali ven še bolj direktno.
Z nobenim drugim ljubiteljem filma pa take "vojne" kot se jo greš ti nisem imel, le debate, resda burne včasih, a nikoli tako primitivne kot se jih greš ti, ko uporabljaš otročje zmerljivke in eno in iste predvidljive bedarije, da se kar kadi.
Spozabil si se, odneslo te je, vse kar napišem vidiš kot bedarijo in kot razlog za pizdenje, pa dobro veš da ni tako, ampak si tako divje v tem filmu, da se ti že meša počasi.
Nekoč sva imela tudi super debate, a jebat ga, ratal si kreten, kot sem rekel, samo zato, ker te je nerviral moj stil pisanja. Da si to jezo sproduciral v tak hud ekstrem kot si ga, pa veš samo ti zakaj je dobro.
In hej, očitaj mi kar hočeš, toda Iztok Gartner ni nikoli nič drugega kot Iztok Gartner, pa če naserješ še ne vem kake teorije zarote kdo vse naj bi bil. Jaz se ne skrivam za vzdevki kot večina tvojih škratov iz Mn3njalnika, nimam potrebe.
Glede kultnih filmov, nimam pojma zakaj mi odgovarjaš nekaj, kar jaz sploh nisem rekel in kar sploh ni v nobenen kontekstu.
In hej, v "vojni" sem bil vedno s šupki kot sta ti in kak Matej Zalar, pa s folkom, ki se ima za nekaj več od ostalih, s facami in kul ljudmi kot je recimo tudi Cosmopapi, za katerega sem nekoč za njegov portal pisal tudi recenzije, pa se vedno odlično razumem.
OdgovoriIzbrišiSo pa tudi vsi ti šupki in pokrovitelji v "vojni" z marsikom drugim, tako da ni neke posebne panike :)